Morda bo to bolelo, ampak tale tvoj mož ni tako čudovit, kot praviš. Tašča počne, kar počne, ker ve, da lahko. Tvoj mož ji to dopušča. Kaj je pa njemu hudega? Njegovega biološkega otroka imajo radi, on je tudi navajen živeti z njimi, ti skrbiš za gospodinjstvo in nudiš seksualne usluge ter si prijetna družba. Tvoj otrok pa ni njegov biološki otrok in ti si pač prišla k hiši in bodi 'bolj pametna' in se prilagodi. Najverjetneje najraje kar ne opazi, da je kaj narobe ali pa, ker pač ni on tisti, ki trpi, zmanjšuje pomen vsega skupaj.
Mož to dopušča ali iz brezbrižnosti ali pa zato, ker je reva.
Ne vem zakaj imam občutek, da gre za kmetijo in za 'gruntarsko miselnost' tvoje tašče. Morda je tip tašče, ki ima sicer rada vnuke, nima pa rada ženske, ki jih rodi. Najraje bi videla, da bi vnuki kar iz neba padli, brez nepotrebnih vsiljivcev v njeni hiši. Kako je pa prva žena šla?
Ti si vsekakor v njenih očeh vredna manj, kot prva žena, ker nisi prispevala nobenega biološkega vnuka. Če je tvoja hči pridna, pa je na nek način vsakdanji opomin, da je nekdo morda boljši od njenih vnukov, torej ga je treba že v začetku spodkopati.
Praviš da prihajaš in zakona, kjer je bilo poniževanje, ustrahovanje… morda si tak tip človeka, da si lahka tarča, kar je zavohal že prvi mož. Zbrala si moči in zapustila tisto nezdravo okolje in prišla iz dežja pod kap. Morda je tudi tvoja tašča tip človeka, ki rada koga v nič daje in ti si, morda zaradi svoje narave in tudi zaradi travmatičnih izkušenj, lahek plen.
Morda pač preprosto ne mara tujih ljudi v svoji hiši. Iz njenega stališča je krivično, da njeni vnuki ne živijo z njo, nek tuj otrok pa. Morda ji ne ti in ne hči nista simpatični. Morda si v resnici želi, da vi greste na svoje, pa meni, da je bolj prav ljudi poniževati, kot pa direktno povedati, da vas noče v svojem domu?
V bistvu je vseeno, kaj bi ona rada, dejstvo je, da ne tebe in ne tvoje hčere ne bo nikoli sprejela in vaju bo uporabljala za boksarsko vrečo (v psihičnem smislu) ali dokler vas smrt ne loči ali dokler ti ne odideš. Oditi pa moraš, če že ne zase, pa za svojega otroka. Hči bo vse življenje nosila posledice trpljenja iz tvojega prvega zakona in zanjo je zato še stokrat huje, da jo pa zdaj spet nekdo ponižuje (domnevam da tašča ve, kaj je bilo, pa se vseeno izživlja ali pa morda prav zato). Kaj bo storil mož, pa je njegova odločitev.
Dodala bi še to, da če moža doma potrebujejo zaradi dela, ki ga opravlja zanje, je to čisto njihov problem in nikakor ne tvoj. Če bodo ostali brez njegove pomoči, so si čisto sami krivi, če bo pa on ostal brez tebe, si bo pa prav tako sam kriv. Upam da boš potrebe svojega otroka postavila pred njegove potrebe, ki so najbrž: naj ostane tako kot je, ker je tako njemu fino, vsaka sprememba pa ne bi bila dobra zanj.
Misli, prosim, predvsem na duševno zdravje svoje hčere. Posledice preteklega nasilja lahko udarijo kasneje v hudi obliki in naj te ne zavede, da je ona zdaj v šoli pridna in da vse zgleda v redu.
Srečno!
_____________________________
When you stand before God, you cannot say "but I was told by others to do thus" or that "virtue was not convenient at the time."
