punce, jest sem ža čisto obupana nad vedenjem našega tamalega. Star je 28 mesecev in je postal tako trmast, da mu ni pomoči oz. nam , ki moramo to prenašat. Npr. gremo v trgovino po kruh...on se pred vrati trgovine spomni, da ne gremo v trgovino, da gremo domov, potem ga prepričujem, da vseeno gremo po kruh, on začne tulit, ko stragan . Ok, ker mi je itak že pred folkom nerodno ko se dere, gremo pač proti avtu in kao domov, potem ga posedem v avtostolček, NE od gre v trgovino .

No, zdej smo doma, pa je ko cuker , kot, da ni blo nič

Kako vi odreagirate, če trmari za kakršnokoli stvar?

A bi bilo v našem primeru vseeno bolje, če bi šli nabavit, neglede na to kok se dere oz. nestrinja.

Zdej pa res ugotavljam, da je VZGOJA nekaj najtežjega na svetu

HVALA

_____________________________

In sreča je, da je pred mano pot, in to da vem, da je slast v tem, da grem.

trmo ima po tebi... vprašaj tvojega , če mi ne verjameš  



drgač pa... za eno  ga bom porihtala

Se popolnoma strinjam, da je vzgoja ena najtežjih stvari, ki nas še čakajo.
Včasih je trmici dobro popustiti zaradi dvigovanja samopodobe, vendar pa ne vedno. Tudi moj  prihaja v obdobje trme in sem ga zadnjič, ko mi je dvignilo pritisk na 150 nesla v kopalnico in sem ga postavila na tla in mu rekla, če ne nehaš pri priči te dam pod mrzli tuš, kjer je full mrzlo. V trenutku je bil mir in tud zaspal je normalno. Zdanje čase kar sitnari, da bi zaspal v najini postelji, ker pač pride ponoči, če se zbudi k nama.
Jaz bi ga na tvojem mestu peljala v trgovino in naj tuli, pa še kako teto mu pokaži, ko ga grdo gleda ko se ne zna obnašati. Vermei 2 letniki vedo kaj je lepo in kaj ne.

_____________________________

Najlubkejša stvar, ki se nam lahko zgodi, je dojenčkov smeh. (Sigmund Freud)
-----------------------------
Takole pa napreduje naša hiška. http://www.podsvojostreho.net/weblog.php?w=120

Po moje bi morali vseeno iti v trgovino. Uf, pri nas je bilo skozi to bom - ne bom. Trajalo je ... kaj pa vem ... kakšni dve leti, se mi zdi.

2 leti ????? Potem je bilo pa včeraj prepozno, da grem po antidepresive

_____________________________

In sreča je, da je pred mano pot, in to da vem, da je slast v tem, da grem.

Jaz mam pa probleme, da je ful obupna postala...In fora j v tem, da noče sosedovemu fantku dati nobene igrače več, kar tepe ga in sem že prov obupana nad njo.....Ker je zmerom igračke delila nikoli ni pretepale ostalih...Pa fora je v tem, da ni v vrtecu.... pa trmasta kot 100 hudičev je isto in mora da obvelja njena....

Tko, da bo dobrodošel tudi meni kak nasvet.....ker ne vem kaj naj naredim.....


_____________________________

...KO TI ŽIVLJENJE PRINESE LIMONE ,ZAPROSI ZA TEQILO,SOL IN SEVEDA ME POKLIČI…

No, hvala bOgu StBarbara, da je še kje tak trmoglavček . sem si kar oddahnila .

Evo, se pokorno javljam, da imamo tudi mi tmastega mulca doma.  Na srečo so ti napadi tme samo občasni-so pa takrat toliko hujši. Nazadnje je tmaril na pokopališču za 1. november in tulil , kot da mu ne vem kaj fali.  V resnici si je pa samo zamuislil, da ne bo hodil od groba do groba.  Ampak, ker ima tudi trmasto mamo , je obveljala njena in tako sem ga tulečega in trmastega vlačila po pokopališču in kot kuhan rak  sprejemala očitajoče poglede mimoidočih. Mi je bilo čisto vseeno, popustila pa pri tem ne bom. Saj po nekaj minutah je ugotovil, da jok ne pomaga in je potem hodil z mano, kot poklapan kuža

Mene tudi tolažijo, naj še kakšno leto potrpim

Jaz sem se že začela tolažiti, da je obdobje in upam, da jo čimprej mine....Ker sem prov živčna ko pride soseda s sinkom na obisk pa se mali tako lepo igra z njo ona mu pa ne da ene igračke in vse mu vzame iz rok, na koncu ga pa puhne....In pol ji morm kakšno čez rit pritisniti.....sam sem res obupana....sem glih danes mislila post odpret, da če katera ve kaj lahko naredim......

_____________________________

...KO TI ŽIVLJENJE PRINESE LIMONE ,ZAPROSI ZA TEQILO,SOL IN SEVEDA ME POKLIČI…

Romana, mi2 recimo greva na kavo s kolegico, ki ima fantka, ki je malo mlajši...no, že ko greva od doma mu povem kam greva in kdo bo tam. Ok mu je čisto všeč, ko pa prideva na kraj "dogodka" pa začne tulit DOMOV....kot, da ni čisto gladek...Sej pol, ko se zamoti je nakaj časa mir, potem pa spet kmalu začne DOMOV GREMO

Ko prideva domov, pa vpraša :"kam greva?".... mislim, kam  kmalu v norišnico

_____________________________

In sreča je, da je pred mano pot, in to da vem, da je slast v tem, da grem.

StBarbara kaj ko bi medev Vida in Danajo zaprle v eno sobo in naj se zruvata kolikor gre.....

Ker drgač bova medve res kej pristale.....





konc zezanja............

punce .......kakšen nasvet.........


_____________________________

...KO TI ŽIVLJENJE PRINESE LIMONE ,ZAPROSI ZA TEQILO,SOL IN SEVEDA ME POKLIČI…

Romana pomoje sploh ni univerzalnega nasveta, ker so si otroci tako različni...

A obstaja kakšna "dobra" knjiga na to temo?

_____________________________

In sreča je, da je pred mano pot, in to da vem, da je slast v tem, da grem.

Romana,tvoja Danaja pa vseeno obožuje mojega Nika,zaenkrat .

_____________________________

Kaj naj rečem...srečna sm!!!

In potem človek razmišlja, da bi imel še enega ...hvala lepa, še tega ne morem ukrotit

_____________________________

In sreča je, da je pred mano pot, in to da vem, da je slast v tem, da grem.

Ja vem kaj misliš,sam to je obdobje in bo minilo...

_____________________________

Kaj naj rečem...srečna sm!!!

Ja no,zaenkrat je še priden,sam ni vedno tko...

_____________________________

Kaj naj rečem...srečna sm!!!

Ja 28 mesecev in čisto iste scene. Če je tako kot si gospodič omisli, je najbolj priden in sladek otrok na svetu, sicer pa  (pa še to je premilo). Nasvet?????????????
Poskušamo vse mogoče, zaenkrat pa smo zelo uspešni, če samo tiho čakamo, da malega diktatorja mine. Primer danšnje nakupovanje: parkiramo avto in ko je bilo treba ven, on pa NE. Sedi v sedežu, jaz in mož mirno čakava in štejeva do neskončno,... Manj ko drezaš prej si premisli in res prileze iz avta. Polovico nakupovanja priden, nato pa si omisli, da gre domov in sili v drugo smer. Midva pa ga kar pustiva in stojiva nekaj metrov stran in mirno čakava. Nobenega prerekanja, nobenih prošenj samo čakava. Po kakšni minuti smo mirno odšli naprej, opravili nakupe in prišli domov.
Seveda je to primerna taktika, če imaš čas in se ti nikamor ne mudi, samo tiho čakaš in gledaš. Recepta za takrat ko se nam mudi, pa še nimamo.
Ponavadi rečem, če ne gre z lepa, gre pa z grda in naredim, karkoli je pa č treba, on pa .
A BO KMAL TEGA KONEC?