Sovražim ta čas.Zato,ker čutim,kako me ljudje pomiljujejo.Ker čutim na sebi poglede,ki opazujejo,če se mi trebuh že kaj veča,in besede,ki me sprašujejo,kako se počutim sedaj,ko sem noseča,in kdaj bomo zibali.In potem vedno znova in znova,moja zgodba,ki še danes boli.Kot,da ne bi bilo že dovolj hudo,ljudje drezajo vame.Meni pa ni govoriti o tem.Še sem žalostna.

Vsak dan se spomnim na mojo pikico.In ko opazujem nosečnice,in majhne otročke,se vedno znova spomnim,kako srečna bi lahko bila tudi jaz.In kako bi jo še sedaj grela v svojem trebuščku.Na dan,ko bi se morala roditi,sem letos raje rezervirala morje,da bom mela misliti na kaj drugega.Vedno znova se spomnim,da imam tudi jaz svojo zvezdico,pa imam občutek,da tega nihče ne razume.Da ne razumejo,zakaj grem tolikokrat na pokopališče,zakaj sem včasih zamišljena,zakaj se veselim vsake znanke,ki uspe donositi do konca,zakaj toliko govorim o otrocih,zakaj sem še toliko bolj žalostna zdaj,ko sem ostala sama...

Ta otrok je v mojem srcu.In je del mene.Naj se še tako smešno sliši,ga jaz čutim,da je moj.V mislih se pogovarjam z njim.In ostalo bo tako.

Danes sm žalostna.Ker vem,da bi se zdaj bližal čas,ko bi prijokal na svet.Pa ga ne bo.Ne bom ga stisnila v objem,ne bo ga.Nikoli.In to boli.Ker gre čas naprej,bolečina pa ostaja.In vsi pozabljajo.

Res mi je hudo...

Angelček moj,mamica te ma rada!

Težko ti je, žalovanje je del življenja in tudi zate bo prišel čas, ko boš držala v naročju svojega .

 žal mi je.

_____________________________

Kaj naj rečem...srečna sm!!!

Boga,

Si ne predstavljam, kako ti mora biti hudo  Upam, da te bodo čimmanj "nadlegovali", drži se

_____________________________

Razvajeni otroci vedno kaj zahtevajo, ustvarjalni vedno kaj ušpičijo.

Vem kako je. Lani aprila sem bila na istem. Srce se mi je trgalo ob misli, da bi lahko že pestovala svoje dete, ki ga ni več. Prihodnji mesec bi bil že star eno leto. Vendar to ne bi bila Ela. To ne bi bila moja mala sreča, ki mi pomeni največ na svetu. Zato vem, da se je takrat tako moralo zgoditi. Če se ne bi, ne bi bilo Ele. In na nek način ne obžalujem več. Čeprav sedaj to težko verjameš, ampak bo bolje in res je vsako gorje za nekaj dobro. Ta pikica ti ni bila namenjena, ena pa ti je. In bo že prišla, boš videla, ko bo čas za to.
Drži se.

sem brez besed.Če si človek,ki zelo težko zadrži v sebi karkoli če je kaj narobe(takšna sem jaz)si poišči človeka,prijatelja,prijateljico ki ti je še najbljižje in postopoma ji skušaj povedati.
če ne boš nosila tega bremena mislim da ti bo lažje.

_____________________________

trinika&tomaž sončka moja

Kako lepo si to napisala .

Ti kar hodi na pokopališče, imej svojo zvezdico vedno v mislih.

Seveda pa ti tudi jaz želim, da te ne bi več nadlegovali s takšnimi vprašanji .

 Dobesedno jokam s teboj.

_____________________________

Moje srce grejeta dva mala sončka: Sara (2001) in Pia (2005).

 Drži se.

vem in verjamem kako ti je hudo,sploh pa ko se bliža čas,ko bi  prijokal na svet.Upam da ti bo čas na morju uspel premagati to bolečino in da ne boš mislila na to.Samo mislim,da kakmor koli boš šla bo misel šla s tabo.Morala boš biti močna in pogumna da boš lahko premagala vso to bolečino v svojem srcu.Ko boš ponovno zanosila in ko boš svojo pikico nosila v rokah,potem bo bolečina vedno manjša saj boš živela smo še za to svojo rojeno pikico.Boš se še spomnila,a bolečina ne bo več tako huda kot je sedaj.Ne bom ti govorila,da čas celi vse rane,ker jih ne-celi jih človek sam,samo koliko je zmožen za to narediti,koliko je zmožen vložiti trud za pozabo...seveda pride potem čas,ko je bolečina lažja...
jaz resnično upam in ti želim,da boš čimprej zanosila in dobila malega sončka v roke,da ti bo olajšal bolečino.Bodi pogumna in skratka čim močnejša.

< Sporočilo je popravil domennatalija -- 28.3.2007 9:02:27 >

_____________________________

Neja 27.12.2005
Tjaša 22.10.2007
najlepši razlog zakaj živeti

Žal mi je zate

_____________________________

17.10.2005 ob 18.40 je na svet prijokala Karin in od takrat naprej je za naju življenje postalo še lepše!!

Popolnoma te razumem. Bliža se tudi moj PDP. Grozljivka, ti povem. In vsi se delajo kot da v drugo sploh nisem bila noseča, češ, saj bo pozabila. Pa ne bom. Nikoli. Sama pa komaj čakam, da pride in odide ta prekleti 18. april, ko bi morala roditi. In ne mine dan, ko vsaj 1x ne pomislim, kako bi bilo, če se ne bi bilo zgodilo tako kot se je...

Toda, to je usoda in tej ni moč ubežati.

Žal mi je za vse, ki ste izgubile svoje ...
Ampak, kot pravite, bodo vedno nekje z vami...



_____________________________

ROŽICA

 
Žal mi je za vse, ki ste izgubile  saj je to bolečina, katere si ne morem predstavljati.

_____________________________

NESRAMNA sem, brez kančka slabe vesti, počutim se prisrčno.... ZLOBNO:)

Vem kako ti je in tudi vem, da ti ni lahko! 20.3.2003 sem rodila mrtvo punčko in vsako leto ko prihaja in pride ta dan me kar špika pri srcu. Letos bi bila moja punčka stara že 4 leta pa je ni in tudi jaz vsak dan razmišljam kako in kaj bi bilo če bi bila z nami. Vem pa eno in to je da nas čuva nekje na nebu in opazuje svojega bratca ki je danes star 16 mesecev in vsak dan ji povem ( sama pri sebi ) da jo imam rada in da jo pogrešam in kako zelo si želim, da bi bila z nami ampak usoda je takšna in njej ne moremo ugovarjati . Vedi samo da bo tudi zate prišel pravi čas ko se boš lahko veselila s svojo štručko in takrat boš spoznala, kako zelo ti je tvoj angelček pomagal in zakaj te je zapustil. Jaz mislim, da je nas zapustila zato, da nas lahko zdaj čuva in nam kaže pravo pot.

 

_____________________________

NE JE NAJPOGOSTEJŠA BESEDA MOJEGA SINA :-(

Tako hudo mi je zate... Drži se .

_____________________________

Živa - 22. 11. 2006
Tilen - 17. 10. 2009