Joj punce, tako sem vesela in ponosna na mojega Nika, da moram deliti veselje z vami. Naš Niki je danes star točno 9 mesecev, ker pa je nedonošenček, bi bil star komaj 7 mesecev in 1 teden, pred 3 dnevi pa je skobacal. Zelo zelo je pohitel in ne bi mogla biti bolj ponosna. Sicer še ne zmore dolgih razdalj in gre bolj počasi, vendar iz dnevne v predsobo že prikobaca. Vmes se utrudi in se vrže na trebuh in malo poplazi, potem pa spet na vse štiri in gas naprej.  Prav zdajle me iz predsobe gleda in se trudi priti do mene.

Bravo Nik .

To je pa res lepo slišati. Tudi naš je zdaj star 9 mesecev in je začel kobacati. Je pa rojen samo 1 mesec prezgodaj, tako da ga je Nik lepo prehitel.

Kar tako naprej.

Super! Bravo, Nik!  To je pa res lepo slišat.

Bravo Nik in mami  Krasno!

Hvala, punce! Itak je vsaka mama vesela in presrečna ob napredku svojega malčka, ampak se mi zdi, da je pri mamicah nedonošenčkov to popolnoma drugače. Če samo pomislim točno 9 mesecev nazaj... Skrbi, žalost, jok, pa čeprav je bil Nik popolnoma zdrav, ko se je rodil, le tako mali je bil (1930g), da nisem mogla verjeti (kljub prigovarjanju in tolaženju zdravstvenega osebja v porodnišnici, mojega moža, staršev), da bo to malo bitje kdaj zrastlo in da bo vse v redu z njim. Ko pa zdaj (in tekom vseh preteklih mesecev) vidim, kako lepo raste, motorično napreduje in je zdrav, so vse tiste skrbi milijonkrat poplačane in pozabljene.  

Čestitke, super