Pozdravljeni starši! :)
Sem študentka 4. letnika, smer razredni pouk. Letos zaključujem svoj študij z diplomo. Ker se že več časa zanimam za psihologijo otrok, sem se odločila, da bom skušala raziskati, kako pogosto starši namerno spodbujate empatijo pri svojih otrocih. Zato bi prosila vse starše, ki imate svoje otroke na razredni stopnji (1. - 5. razred), da izpolnite krajši vprašalnik na spodnji povezavi. Samo z vašo pomočjo bo namreč moja raziskava veljavna in smiselna.
Poleg tega vas prosim, da tudi same delite izkušnje o tem, kako najlažje in najboljše vzgojiti empatičnega otroka.

Že vnaprej se vam najlepše zahvaljujem. :)

Povezava za anketo: https://www.1ka.si/a/61306

ne razumem kaj pomeni "Zapišite ustrezno številko pri vsaki trditvi" - saj že sam opis (vsaj enkrat mesečno) da številko, kakšno naj pol jaz pišem, številko česa?

Pozdravljeni. Najprej se opravičujem, ker je zadnje vprašanje tako nejasno.
Tu morete napisati, kako pogosto s svojim otrokom počnete zapisane stvari. Glede na pogostost zapišete pri vsaki trditvi v vrstici številko. Če tega ne počnete nikoli zapišete 1 v stolpcu, kjer je označena 1; če to počnete nekajkrat letno zapišete pri trditvi 2. v stolpcu, kjer je označena 2 itd.

Primer: 1 - nikoli 2 - nekajkrat letno 3 - vsaj enkrat mesečno 4 - vsaj enkrat tedensko 5 - skoraj vsak dan

Pogovarjava se o čustvih. 1
Se objameva. 3
Se igrava. 4

Upam da je zadnje vprašanje sedaj bolj jasno.

In še enkrat najlepša hvala. :)



< Sporočilo je popravil Martina_s -- 31.3.2015 20:00:12 >

še zmeraj ne razumem KAJ se zapiše - ime/številko stoplca ali kaj?

Samo številko v ustrezen stolpec.

pa še vedno ne vem - a številko stolpca moram v stolpec zapisat? cela znanost... zakaj ni normalne označbe s piko?


kaj se pa zgodi če številko drugega stolpca vpišem v "pravi" stolpec? kaj se šteje - številka, ki jo vtipkaš ali stolpec v katerem je vpisano?

< Sporočilo je popravil mateyka -- 31.3.2015 22:22:42 >

Z empatijo;). Najlažje je tako, da tega ne delaš namerno, vsaj meni se zdi tako. Najlažje je tako, da si enostavno ti tak in da si vzameš čas in jim razložiš, zakaj nekaj ni dobro, ne da pač rečeš: "ker sem jaz tako rekla". Se mi zdi, da je od vsega empatijo res daaaaaleč najlažje privzgojit, ker ti za to ni treba nič delat, pride sama od sebe, ko normalno živiš. Valjda razlagaš, zakaj ne sme cukat sestrice, ampak to delaš, ko so majhni. Do oš imajo to lahko že prav fajn razvito in ti ni treba več kaj dosti, če nisi kaj ornk zafural, se mi zdi...

Otrok ne objemam zato, da bi jim privzgojila empatijo, ampak ker jih rada objemam in ker imajo oni radi, da jih objamem, pa ker včasih to tudi rabijo. Ne razlagam jim, zakaj naj bojo nežni do sorojencev zato, ker bi imela neko strašno vizijo, ampak zato, da se bojo lepo razumeli med sabo - že zdaj, ker bo njim lepše in nama tudi:). Mislim, da ni nič narobe, če nisi ves čas nasmejan in potrpežljiv. Da lahko kdaj tudi zarobantiš: "Pa dobro, daj mu/ji že mir, pusti ga/jo na miru, saj vidiš, da je siten/a/lačna/zmatrana..." Ni samo en način, hočem rečt.

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

Ronja, najlepša hvala za odgovor. :)