Eden bolj zagamanih projektov. Seveda se da stisniti in še precej lepo, vsekakor veliko bolj kot dobri 2 min videa/256 MB.
V Pinnacle Studiu (v. 8 ali 9) se vsekakor lahko stiska, le nastaviti je potrebno število kbitov/sekundo in vrsto stiskanja (kodek). Lahko bi bil tudi kar MPEG2 (=DVD format), saj gre na en 4,5 GB (=enoslojni) DVD dve uri filma TV kvalitete. Torej (1024MB*4,5=.) 4608MB/120 min = 38,4 MB/s. DVD kvaliteta ima piksle 720*568 (nekako tako, obstajata PAL in NTSC standard), kar je več oz. potratnejše od Sonyjevih 640x480. Pač pa je tu še frekvenca osveževanja, pri Sonyju 30 slik/s, pri TV je več (ne vem, koliko; mislim da ravno 2x več). Vsekakor pa po mojem hitrem računu na DVD video z OK kvaliteto snemamo filme s približno 38 MB/minuto. In to z več piksli in fps (slik na s) kot vajin fotoaparat, ki bi že pri DVD video formatu moral posneti 256MB/38= dobrih 6 minut filma. A ker fotoaparat nima močnega čipovja, ne stiska tako dobro.
Konkretne napotke pa žal kdaj drugič. Če bosta izbrala standardni DVD video format (= MPEG2), ne bo potrebno čarati z dolvleko posebnih kodekov, saj je omenjeni zagotovo že v Studiovi zbirki (mislim pa, da tudi močnejši). Poleg kodeka preverita še Data rate ali nekaj podobnega; tisto, kjer se nastavlja Video stream v kbit/s. Totalno sem pozabil, koliko bi naj bil: 2000 ali 4000, vsekakor pa ne več in ne manj kot ta razpon. Tudi audio stream naj bo kompresiran, s standardno DVD video normo.
Boljše bi bilo z DivX kodekom (MPEG4), tudi zato, ker se mi zdi, da bi bilo težko zadovoljivo spraviti 640x480 na DVD video format (ali bi bilo raztegnjeno ali pa bi morala čarati z okvirjem). Pa še kompresija je večja za nekaj korakov (ugibam: pri isti vidni kvaliteti 4-5x).
Vsekakor je potrebno nekaj vaje, nato pa se je po mojih izkušnjah najbolje držati dobrega recepta (=nastavitev).
Naj nadaljne napotke napiše kdo drug. Poglejta na splet ali v knjižnici v revijo Moj mikro, letošnji in lanski letnik. V Moj mikro lahko pogledam tudi sam, le javita na privat.
Menim pa, da video in PC še nista dobro uigrana za domačo nezahtevno rabo, sploh zaradi pomanjkanja srednjega standarda (kot sta se npr. dobro uveljavila CD audio in DVD video format). Preveč je še frke s kodeki, nastavitvami, optimalno velikostjo videa v točkah itn. Moja politika: snemava filme s fotkičem na 320x200 (več pač ne gre), ki jih zgolj mečem v posebno mapo. Kompresiram le odrezke, ki jih pošiljava po el. pošti. Dokler namreč ne napolnim diska, ni razlike, čas pa dela za prijazne programe. Pa tudi ne skrbi me, da bi novi trdi diski ne bili vsaj 2-3x večji pri isti ceni. Pri digitalnem videu je najbolje počakati na uveljavitev standarda. Polomil sem ga npr., ko sem si delal zbirko filmov na CDjih (navadno en film na en CD). So v DivX formatu, da sploh gredo na 700MB CD, imajo pa manjšo ločljivost in/ali rahlo zamazano sliko. Danes stane enoslojni DVD, ki je več kot 6x gostejši od CDja, zgolj 150 SIT oz. kot dva CDja. Kaj bi bilo boljše?
Pri tem pa sploh še ni bilo govora o novih TV formatih (HDTV), ki bodo imeli vsaj 1280x... pik. In novih "DVDjih", vsaj 5x gostejših pri isti meri ploščka.
Najboljsi kodek je tako ali tako XViD, ki je po vrhu vsega se odprte narave in ga lahko legalno uporablja vsak, brez da bi placeval kako licencnino.
