Moje otrok, namreč. V roku enegas meseca:
- noče spati popoldan  ( in ga sploh ne dajemo več)
- zvečer že v kuhinji kriči, da ne bo šel spat in dejansko potem zaspi takoj
- popolnoma nič ne uboga( ignorira, ne pospravlja igrač. razmetava jih pa v nulo)
- apetit ima na minimun( tega že prej ni imel, ampak se zelo slabša)
- če se ponoči zbudi, je potem še nekaj časa pestro
- ampak vse to samo pri meni, mož nima takih težav, njegov zaključek je, da me mali izkorišča
- no, in kaj naj naredim? Svetujte, ker meni se bo utrgalo, pa dejansko tudi nisem nadušena nad Juretovim obnašanjem! Presega vse meje.

Koliko je pa star Jure?

2 leti; sem pozabila  napisat.

Ne vem, obdobje.

Pri nas je bilo sedaj, ko so bli prazniki in je bil doma, totalno iz vsega ritma. Spal je zjutraj do 9.00, kar je seveda OK, popoldne ga sploh nisem rinila spat, ampak je zaspal ob 17.00 na kavču, ko se je zbudil, tečen ko driska, nihče ga ni smel niti pogledat, kaj šele pipnit. zvečer je šel pozno spat. Da ne govorim, kako je postal nagajiv, v tem smislu, da je moralo biti po njegovo (kar mu ni uspelo), potem je bilo pa dretje, ne jok, ampak dretje. Trmast, ni se hotel zvčer umivat. Hvala bogu sem našla način, da sem ga totalno ignoriala, začela sem pet pesmi, na glas, me je začel poslušat. Ko se ni hotel umit, sem se šla enostavno sama tuširat, pol se je pa umil, sam od sebe. Neverjetno, sem bila presenečena. Jedel je bolj malo zato, ker mu ni pasalo, ker je neka trebušna gripa razsajala. Skratka, vse je bilo na glavo obrnjeno, zato sem komaj čakala 3. januarja.

So včasih še takšna obdobja, ampak redko. Ko ga za pa zagrabi, pa ne vem, kdo bo prej znorel, jaz ali on. Očku sem rekla, da če ne misli sedaj on bolj nastopit ostro, da smo opleli. Star je 2 leti in pol.

Pilar, meni se zdi možno (pač po lastnih izkušnjah), da te je sit. Vasja je imel nekaj časa podobne finte, sicer ne tako hudih, ampak tudi izključno v moji prisotnosti. Pa lahko odkrito rečem, da sem veliko bolj dosledna in stroga kot mož, tako da ni šlo za izsiljevanje. Enostavno me je po dveh letih imel poln kufer, čeprav sem ga ves čas vodila med otroke in nisva samo sedela doma in se gledala.

Pri dveh letih je šel v vrtec in situacja se je čez noč drastično spremenila - kar naenkrat je v moji prisotnosti spet moj zlati fantek; tudi ko smo recimo sami trije s Kajetanom, nimam nobenih problemov - ampak ko skozi vrata stopi mož, se Vasja skisa in mu začne težiti sto na uro, tako kot je prej meni. Dejstvo je, da odkra imamo Kajetana in je v vrtcu, Vasja veliko več časa preživi z atijem kot prej (on ga pelje v vrtec in domov, on ga rihta od večerje prek kopanja do spanja). Ampak je tudi počasi že boljše.

Se je pa stanje spet poslabšalo zdaj med prazniki, ko smo bili vsi štirje zaradi bolezni zaprti deset dni v stanovanju - na koncu je samo še tulil, tulil, tulil. Nakar sva ga dala za eno noč k mojim in ko je prišel domov, je bil spet tako cukren, da sva ga samo gledala in se cedila.

Skratka, po mojih izkušnjah potrebujejo otroci tam pri letu in pol, dveh socialno življenje izven matične družine. Tako da če imaš možnost ga dati v vrtec ali vsaj za nekaj ur dnevno v varstvo, bi se znalo obrestovati.

Obdobje, naša Marija pa samo renči NE! ZA ZNORET!

Takile prazniki dolgi so za znoret vam rečem!Moja ta večja je že jokala,kdaj bo šla v šolo!Da o ta mali ne govorim.Končno šola in vrtec in težav že skoraj ni!

A da me je sit ? No, jaz tudi njega, oziroma njegovega obnašanja.....ma ne vem če je to obdobje...včasih me po njegovem obnašanju resnično spominja na moža. Tako, da so krivi geni. Nekdo mora bit.

Ampak jaz še zdaj ne vem, kaj bom naredila...upala in čakala na boljše cajte ( po moje) ...

a ga imaš v vrtcu? Jureta, namreč ? naša je bila v torek že tudi za znoret, sem komaj čakala, da grem v službo v zasluženi mir. v sredo zujtraj mi je pa bruhati začela in nič od tega. jo je pa tako namatralo, da je tako zelo "pridna", da je ne spoznamo. na srečo ji gre že na bolje in s tem se seveda vrača njen pravi jaz

_____________________________

Two things are infinite: the universe and human stupidity; and I'm not sure about the universe. Albert Einstein

Naš odkar hodi v šolo je tudi tak,ko so počitnice ,malo daljši prazniki ali je bolan.Včasih se cel dan dere mama neee,nesmem nič ne ga hranit ne oblačit nič.Drugi dan pa spet ata neeee.Ko je doma čez vikend je še dobro tista dva dni.Dlje pa ne razen,če gremo kam na obisk in smo pol dneva tam.Potem je dobro.Kot,da se otroci doma naveličajo.V šoli ali pa v vrtcu je pa le drugače.Ima več vrstnikov.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]