Mineva mesec in pol, ko sva šla z možem narazen, ker se je zaljubil v drugo in odšel k njej ter naju s hčerko zapustil. Najhujši dnevi so mimo, ampak glava je še vedno polna misli. Pa je šlo 9 let skupnega življenja, ustvarjanje družine, načrtovanj prihodnosti,...
Prijatelji mi pravijo, da je zame to samo najbolje, da se mi bo začelo novo, boljše življenje.
Saj jaz jim verjamem! Ampak vseeno je hudo, ko se spomnim lepih trenutkov, ki sva jih preživljala.
In kljub temu, da me je prevaral in zapustil, mislim predvsem na lepe stvari. Sem sploh normalna, ker ne razmišljam o slabih trenutkih, ki sva jih imela? Jezna sem na to žensko, ker mu je pustila blizu, čeprav je vedela, da je vezan in da ima družino. Zdaj pa se ona gre družino z mojim otrokom! In seveda sem jezna nanj in nase, ker nisva oba spregledala dovolj hitro, kaj se dogaja med nama.

Kdaj bo minila ta bolečina?
Kako dolgo ste rabile (i), da ste nazaj pogledali brez bolečine v srcu?
Zaposlujem se s svojimi hobiji, obiskujem prijatelje. Če sem sama, mi pač misli uhajajo na slabo stran razpoloženja. Tako kot zdaj, ko to pišem!!
Prosim za kakšen spodbuden nasvet, da bom vedela, da nisem edina v tej godlji in da se je drugim uspelo uspešno izkopati iz te godlje v glavi in srcu.

Sem prebolela še v času, ko sva bila še skupaj (zakon na papirju).

Edina sigurno nisi, pa tudi nekatere so celo na slabšem. Jaz bi izkoristila čas zase in delala tisto, kar lahko ko si kao samska(čeprav lahko tudi če si vezana ). Kaj veš, mogoče spet dobiš kakšnega za vrat, pa ti bo žal, da nisi izkoristla ta cajt, zdaj.

Seveda ti je po 9 letih težko. In še nekaj časa ti verjetno bo, ampak čas res zaceli vse rane. Mislim, da tu drugega recepta ni kot ČAS. Se mi pa iz tvojega posta zdi, da si precej močna oseba in nisi klonila.
Poleg tega je pa res, da bo tudi v tvojem življenju kdo prižgal plamen v srcu in takrat ti bo ostal le še spomin na slabe dni. Mogoče prej, kot boš pričakovala...
Ukvarjaj se s stvarmi za katere prej nisi imela časa, druži se z ljudmi, navdih pa najdi pri hčerkici. Una dva pa pozabi, ker nista vredna niti ene tvoje misli!!!

Velik  in vso srečo ti želim!

Na žalost res nisi edina.
Pridejo dobri in slabi dnevi. Zdaj med prazniki mi je bilo kar hudo, a verjamem, da bo vedno bolje. Tudi tebi.
Težko mi je bilo sprejeti dejstvo, da se je zaljubil v drugo, ker sama nisem nikoli razmišljala o kaki drugi alternativi, le o najinem življenju, najini prihodnosti in mislim, da mi je zaradi tega najtežje. Ker sem se pač videla z njim, za zmeraj. Ampak ... zdaj je tako, ker se je on odločil, da gre, čeprav že toči solze, a vem, da poti nazaj ni.
Drži se ... sonček bo ... enkrat ...

Čas zaceli vse rane.

_____________________________

Pot ni vedno rožnata, je pa cilj zato toliko lepši.

Zaceli že, krasta pa ostane in človek nikoli in nikdar ne more bit več isti, kot je bil preden spozna svojega bodočega bivšega če tak lahko rečem.

Dokler skozi čas vse nas človek in vsaka izkušnja spreminja, fizično in psihično, ne morem govorit o zaceljenih ranah.

Mogoče bi ti res malo pomagalo, da razmišljaš tudi o vajinih slabih trenutkih in pomanjkljivostih, ki jih je imel, kakšne stvari, ki so ti šle pri njem na živce,... Da ga ne boš preveč idealizirala in ti ne bo še bolj težko. Ker sigurno ni bil popoln!

Pa saj vem, da ni popolen. To sem vedela, še ko sva bila skupaj. Zadnje leto sva res vegetirala.
In ko pridejo slabi trenutki, prav zavestno začnem misliti na to, kolikokrat je bil nesramen do mene, name kričal, me obkladal z besedami, ki jih tukaj ne bi ponavljala. Se razburjal za vsako malenkost. Nič nisem naredila prav in ob pravem času.
In tako mi je že zdaj bolje!! Misli že grejo na pozitivno stran te razveze!! Ni vreden!! Saj ona še ne ve, kaj je dobila!! Ha, saj bo videla žez nekaj časa, ko se bo naveličal tudi nje!
Mi je rekel, da tudi zanjo še ne ve, če je to res za vedno, če je to to!! Mislim, če že na začetku nove zveze tako razmišlja, a ni potem že vse obsojeno na ponoven propad! Pa kaj ta človek sploh hoče v svojem življenju??
Ma mi je, da bi ji kar povedala, kaj je rekel. Potem naj se pa še ona malo sekira!

Evo, saj sem vedela, da se moram samo malo razpisat.
Se mi je razpoloženje kar dvignilo!!
Hvala vam.
Zdaj grem pa v šoping kaj lepega kupit, da bo popoldan lepši!

To bo definitivno najboljše. Zdaj je čas za reinkarnacijo in šoping, super.

Aja, on je pa za trenutek pozabil da ima družino, al kako? Verjemi, če ona ne bi bila za, bi pa drugo našel.

Bolečina mine, ko nehaš zahtevat, da so stvari po tvoje in ko uspeš stvari pogledat z distance. Takrat vidiš pozitivne reči v nečem, kar naj bi bilo negativno. Pozitivno, ker sta šla narazen. A ti pa misliš da bi lahko živela z nekom, ki kadar sapica pihne, kar začne romanco še z eno drugo zraven? Kakšen plehek človek pa je to? Saj veš v svoji duši da z nekom tako nezanesljivim ni prihodnosti.

Preteklost je taka, kot je bila. Nekaj časa vama je bilo fajn. Potem vama ni bilo več tako fajn. Vsaj enemu izmed vaju ne. In čim je eden od para nezadovoljen, pa zaradi česarkoli že, potem je posledično nezadovoljen tudi drugi, ker prvi začne težit, nergat, počet grdobije s partnerjem. In ne glede na to, kaj bi ti naredila, njemu ne bi bilo fajn. Sprejmi to. Nisi ti kriva, tista njegova ženska tudi ne. Kaj ima ona veze z njegovo glavo? A če bi mu nekdo rekel, naj skoči v Ljubljanico, bi bil tudi tisti drugi kriv, ker je utonil?? Svojo glavo je imel in to polnoletno. Ženska je pač bila tam in všeč ji je bil. Če on ne bi hotel, ga nobena ženska ne bi mogla prestavit. Nehaj ga zagovarjat!!!!! Kljub strašno grdi stvari, ki jo je naredil, iščeš opravičila zanj v tretji osebi, kao da ga je prisilila v to? On sam in samo on je kriv, da je šel proč, da te je varal. ON. NI izgovora za tako nemarno dejanje.

Ko boš uspela ločit svoje zahteve za prihodnost kot si si jih prej predstavljala in jih zamenjat z drugačnimi pogledi na prihodnost, pač brez njega, takrat te ne bo več bolelo. Preteklost je bila in je umrla. čaučau. Tako pač je. Ne bo je več nazaj. Imaš lepe spomine, čist ok je to. Zdaj je sedanjost, ki je drugačna, kot si mislila, ampak tudi sedanjost je čist ok. Ne moreš zahtevat, da te še ljubi če te pa ne. To itak nič ne pove o tebi, ampak zgolj o njegovem okusu. Pa kaj potem. Ti si še zmeraj čist fajn in super, tudi brez njega. Ne moreš zahtevat, da bo prihodnost taka, kot si mislila da bo, ampak ko boš sprejela, da bo prihodnost drugačna, ampak vseeno krasna, takrat ti bo začelo postajati lepo.

Kako pa do tega priti? Zavedati se moraš v polnosti, da on ni bil ok izbira zate. Da ti je prinesel neke slabe reči, da se je grdo vedel, da je počel grdobije in da si tega ne zaslužiš, da si zaslužiš nekaj bolj zanesljivega in ljubečega. Videti moraš zelo jasno vse, kar ti je grdega storil in začeti biti jezna, ne več žalostna. Ko boš dovolj jezna, boš lahko to svojo energijo preusmerila v nekaj bolj produktivnega zase. Takrat preteklost ne bo več tako pomembna, ker boš videla svetlo prihodnost. Srečna boš, ker te je prisilil v drugo pot, ker boš jasno videla, da je druga pot boljša od prve, ker boš to tudi doživljala.

Rana boli, krasta zateguje - brazgotina pa spominja in opominja.

_____________________________

http://www.youtube.com/watch?v=h-8PBx7isoM&feature=related

Gina, hvala za odgovor.
Res me je spodbudil.
Ja, res je on sam kriv, da se je zapletel z drugo žensko. In nikoli ga nisem mislila opravičevati glede tega in valiti krivde na koga drugega!
Ampak na živce mi gre, ko se hoče pogovarjati z mano, kot da se nič ni zgodilo. Ampak sem mu jasno in glasno povedala, da bom za kaj takega ptrebovala nekaj časa. Lahko se pogovarjam stvari glede hčere in ločitve, na vse ostalo pa še nisem pripravljena.

Trudim se, da gledam življenje z novimi očmi in vem, da mi bo uspelo, ker vem, da sem močna osebnost. To je samo ena svtar, ki te v življenju samo okrepi. Res je, da moraš zaradi tega zelo nizko pasti, ampak vstaneš bolj močna osebnost. In zdaj se zavedam, da nič ni večno in tudi v naslednjo vezo (upam, da bo!!) bom šla z rezervo, da nič ni večno.
Že načrtujem nove zadeve, o katerih se mi lani še sanjalo ni. Že razmišljam o dopustu, ki ga bova s hčerko letos preživeli sami. Pa kaj! Vsekakor bo boljši kot lanski, ko v enem tednu ni bil sposoben začeti enega normalnega pogovora.

Včasih človek pač samo rabi malo spodbude na svoji poti, pa čeprav je to tudi od tujih ljudi prek neta.
Pomaga pa, da se razpoloženje malo dvigne!

ma jaz pa ne bi tega tako povdarjala, da ki ostaja brazgotina. vem težko je govoriti, če sam nisi doživel ločitve, pa še otroka z nekom, ko se pol ločiš. Imela sem pa dolgoletno zvezo. Ja spomini ostanejo, mislim, pa da si fajn oseba in da te čaka še veliko lepega v življenju, pa verjetno tudi še kakšna sorodna dušica.

Čez nekaj časa, ko boš vse predelala in boš spet pripravljena na nov začetek, boš videla, da te čaka še veliko lepega. konec koncu ti je ta zveza prinesla otroka, kar je nekaj najlepšega v življenju. misli pozitivno.

_____________________________

Tvoj čas je omejen, zato ga ne zapravljaj tako, da živiš življenje nekoga drugega!
Naj hrup drugih mnenj ne utiša tvojega notranjega glasu!

Steve Jobs

Seveda lahko. Rana je zaceljena, ko srce ne boli več. Si pa bogatejši za eno izkušnjo.

_____________________________

Velika rit je velika stvar.

Se podpišem pod tole!

_____________________________

Tvoj čas je omejen, zato ga ne zapravljaj tako, da živiš življenje nekoga drugega!
Naj hrup drugih mnenj ne utiša tvojega notranjega glasu!

Steve Jobs

Eh, vse je odvisno od perspektive, s katere gledaš na stvari. Hrasta? Ma kakšna krasta....vsak od mojih bivših je naredil mene boljšo, pametnejšo. Vsak mi je nekaj dal. Takrat mi je bilo ok tako in fajn. Tudi sedaj mi je ok in fajn. Ne čutim tega kot brazgotinjenja. Čutim kot osebnostno rast. Pa čist vsakega imam na svoj način rada. Kot človeka. Saj to, da dva nista za skupaj še ne pomeni, da je kateri od njiju zanič človek. Seveda pa rabiš cajt, da do tega prideš. Najprej jemlješ vse kot zanič.Težko se pogovarjaš, to je čist normalno babaloo, ker je še čist prezgodaj za kaj takega kot bit frend z njim. Potem pa kar naenkrat spregledaš in greš čez. In ni brazgotine, če je kot tako ne jemlješ in če si zadovoljen v lajfu.

Tako nekako Gina.

Iz vsake izkušnje (grde ali pa lepe), ki si jo v svojem življenju izkusil, moraš potegniti pozitivo. Izkušnje te namreč naredijo takšnega kot si oziroma "šta te ne ubije, jača te".

Pa veliko sreče Babaloo!

_____________________________

"Ne daj se Floki! Ostani psetino!"

Brazogotina ni misljenja izkljucno kot slaba zadeva. Karkoli se nam zgodi nam pusti nek trag. Ce ti zgodi rana, za njo ostaja brazgotina, ki te spominja in opominja, da nekaterih stvareh ne pocnes vec, nekaterih ne dovolis vec itn....
Ce naredis primerjavo je s tovrstnimi brazgotinami tako, da te opominjajo in spominjajo, da nekatere (morda strupene) rozice ni dobro saditi na svojem vrtu; spomniti in opomniti kako je treba dolocene rozice negovati itn..
Brazgotina ni vedno boleca .. skozi cas lahko postane opomin, koliko slabse bi jo lahko odnesel, pa tako brazgotina ostane "dobro" znamenje manjsega zla.
In ne nazadnje - brazgotina zaskeli obcasno tudi pozneje, npr. ko se spreminja vreme v jeseni. Morda opomni, da je cas, da zascitimo svoje rozice pred mrazom.
Tako mi je oce rekel, ko sem se locevala... ne skrbi, od zdaj bos take "cvecke" zavohala na kilometer.
Brazgotine nas spomnijo in opomnijo, da istih napak ne delamo znova in znova.

_____________________________

http://www.youtube.com/watch?v=h-8PBx7isoM&feature=related

Fora je v tem, da jaz rane ne enačim z bolečino ampak s posledicami, ki nam jih ljudje ali pa nasploh neka razmerja pustijo. Lahko so dobre ali slabe, ni važno. Kar se mene tiče, v meni se ne celi nič, ne pozabljam se samo učim in zaradi tega spreminjam. Ne morem rečt, da sem bolj pametna zaradi tega ampak rasteš nekak.

Zdaj sem se spomnila enih meni dragih vrstic


To s tobom sto gubim
pocetak milosti zove se
svoje rane cu da ljubim
i ponosna da ostanem na oziljke