V solzah sem vstala iz postelje.... . Močno sem prizadeta in ne vem, ali sem sama kriva, ker sem preveč občutljiva, ali sem preveč pričakovala, ... Prosim, povejte mi nepristransko.
Tema je pa moj porod in moj fant, ki je bil seveda zraven.
Saj ne vem, kje naj začnem. Najbolje, da kar po vrsti.

Začelo se je v nosečnosti, ko sem odprla eno temo, o kateri sem se pač želela pogovorit, pričakovala sem tolažbo, dobila pa to, da je fant zameril. Odkrito sem mu povedala, da ne vem, če bi bilo pametno, da je on pri porodu, da me je strah, da mi bo kaj zameril. Ne morem verjeti, da je bil strah upravičen.  Pač ga že dobro poznam.
Pričakovala sem tolažbo, da me naj ne skrbi, da razume, kako je to, da bo že potrpel in da mi bo v oporo. Dobila pa jezen odgovor, da potem pač ne bo zraven!!! Obrnila sva se oba na svoj konc in zaspala. No, on. Jaz nisem mogla verjeti. Bila sem tako prizadeta, da sem jokala.
O tem se nisva več pogovarjala, bilo je kar samoumevno, da bo zraven. Res, da sem ga kasneje še vprašala, če bo, pa je odgovoril, da če želim. O tem pa seveda ni bilo dvoma.
Naj povem, da sem se poroda izredno bala, ker imam že probleme, ko grem samo h ginekologinji na pregled. Strah in slabost, da ji kar skup padem.
Vsi doma so se bali, le kako bom jaz rodila, ker imam take probleme. Niso me seveda spominjali na to, vendar smo se o tem pogovarjali  po porodu. Ko sta mami in oči zvedela, da rojevam, sta se doma oba jokala.

No, pa smo šli roditi. Jaz sem se prej dogovarjala za EA, kljub temu, da sem prišla v porodno sobo v ponedeljek zjutraj ob sedmih, na voljo pa naj bi bila od osme ure naprej, sem ostala brez. Vse do devete ure sem upala in upala, prosila babičarja, naj pokliče anestezista, vendar je znova in znova zatrjeval, da tako vedno pridejo. Že na začetku pa mi je dal jasno vedeti, da on tega ne bi dovolil, če bi seveda bil na mojem mestu in da ima nekaj boljšega proti bolečinam. Bla, bla, bla.  Skratka odločno proti epiduralni.
No, ko je odšel iz porodne sobe za nekaj trenutkov, sem z žalostjo in na pol v joku prosila mojega fanta naj mi zrihta epiduralno. Ko sem videla, da ni NIČ naredil, NIČ rekel, NI se zavzel zame, ker je nasedel babičarju, da to ni O.K., čeprav sva se o tem že vse zanimala in se OBA odločila o tem, sem mu rekla, da mora on z mano držati in da če mi je ne zrihta, mu zamerim do konca življenja.
No, potem sem rodila. Po 4 urah svojih popadkov in groznih bolečin. Je šlo še kar hitro skozi. Ampak............. moj sinek ni zadihal. Tega jaz seveda nisem vedela, ker sem morala poroditi še posteljico. Fant pa je videl, kako se trudijo, da bi zadihal. Bil je čisto na koncu.
Vse se je srečno končalo, prišli smo domov, kjer sem preživljala kar dosti muk, vendar se je počasi začelo normalizirat.

Zakaj vam to pišem? Ker sva se slučajno v postelji hecala in tema je nanesla na porod, moj fant pa mi je jasno dal vedeti, da sem bila NESRAMNA do njega. Res, da sem ga prosila naj mi pomaga in zrihta epiduralno, če ne mu bom zamerila. No, pa mi je NI zrihtal, moje zamere pa od nikoder. Sploh nisem pričakovala, da mi bo še kaj sponašal. Nikol me ni pohvalil, da sem se dober držala, kar me babičar je. Vem, da ni blefiral, ker sem se res trudila. Nisem bila histerična, nisem popizdevala, sem pa se res zvijala od bolečin. Ja, šit, a ne?!
No, še vedno nobene pozitivne stvari, samo negativne. Kar ni si mogel namislit, kaj vse sem mu rekla. Ampak žal meni spomin tja še seže. No, to je ena stvar. Druga pa je bila že nekaj časa nazaj, ko mi je fant jasno dal vedeti, da sem JAZ kriva, da moj sinek ni takoj zadihal. Si predstavljate, kake hude obtožbe??????? Da sem jaz kriva in moja nepremišljena glava, da ko si neki vbijem v glavo, tako mora biti. Da hočem nekaj izsilit,.... Prvo seveda epiduralno, potem sem pač hotela nekaj drugega proti bolečinam. Res ne vem, kaj sem imela, bila je kapalna, direkt v žilo. In da moj otrok ni zadihal sem kriva jaz, ker sem jo želela imeti in ko je bila vreča prazna, sem rekla, naj mi da še. Pa mi je babičar dal. Sploh ni rekel, da to ni pametno. Hmmmm, moj fant pa sedaj krivi mene, da se je izteklo tako, kot se je. Ker sem pač preveč tega dobila.
To mi je vrgel pod nos, ko smo šli nekega dne v lekarno po dodatek ua sineka. Najprej smo imeli Novalac proti krčem, ker je malega zvijalo. Pa sem mu rekla, da naj sedaj tudi tega vzame. Rekel je da ne, da bo vzel navadnega, pa če me še vedno ni nič izučilo!!! Ja, kaj le???  Pač sem butasta in očitno vztrajam pri stvareh, ki so nenormalne. No, da vam povem, da je vzel navadnega. Bila sem čisto tiho, pač. Katerega imamo pa sedaj in od takrat naprej???? Spet tistega proti krčem. Brez mojega prigovarjanja.

Skratka, porod je bil zame boleč. Te bolečine so že skoraj pozabljene, obtožbe od osebe, ki jo ljubiš in od katere pričakuješ podporo v dobrem in slabem so pa globoko zasidrane, znova in znova boleče in ne bodo nikoli pozabljene.

Matjaž, hvala ti!

Ojej, hudo. Tole pa je res huda izpoved, vsaj meni se zdi. Nimam ničesar reči v bran tvojemu krutemu fantu, kaj, kar bi te potolažilo, mogoče bo katera druga kaj našla.

Mislim, da je najbolje, da se pogovorita in tako za vedno zaključita "slabe strani"  iz porodne sobe, ostale pa naj vaju spominjajo. Če ti je že v lekarni za kapljice dejal, če te ni še izučio, mislim, da se lahko potem vse življenje prerekata za nepomembne stvari. Povej mu, da ti je žal, da se je porod tako iztekel, ti pa se mu opraviči, da si tako "silils", da bi dobila epiduralno, saj ti je jasno, da ni mogel nič zrihtat, ampak v  porodnih bolečinah ženska izreče marsikatero besedo, ki je v življenju ne bi nikoli spravila iz ust.
Jaz sem 3x rodila, vseh trikrat je bil zraven, kar se mu je zdelo tako samoumevno, kot to, da moram jaz tudi bit tam, ko rodim. Res je tudi, da sem marsikaj rekla, pa se besed niti ne spomnim, a sva se le smejala.

O joj...kaksna zalostna izpoved...kaj naj ti recem...moj ex je bil se slabsi, zato ga niti na porodu nisem zelela zraven....

Socustvujem s tabo...in objemi svojega malega soncka in usmeri svoje misli k njemu....

Pety ne bom rekla, da imajo eni ljudje kamen namesto srca, pač pa, da so skrajno butasti in tupoglavi! Pa si nekaj zabijejo v svojo glavo in pri tem vztrajajo do konca življenja! Ja, pa še nekaj: navadno bolj verjamejo vsem drugim kot svojim bližnjim.

Vem kako ti je hudo ob takem partnerju, ker je tak moj oče. Če mu nekdo, ki ga pozna celo minuto nekaj pove, je več vredno, kot pa naša cela familija. Nikoli se ni postavil na našo stran! Res nikoli. Nikoli se nam ni postavil v bran.

Mogoče sva z bratom tudi zato tako velika upornika....  in trmeža, ko se gre za naju. Če hočeš tudi egoista. Ker sva se vedno mogla najprej pobrigati sama zase.

Jaz bi klala, šla preko trupel za svojo družino (seveda razen očeta ) prav tako moj partner. Jaz pa se bojim, da bi moj partner v tvojem primeru ravnal čisto drugače: tega babičarja bi verjetno že mel v kakem "borilnem" prijemu  in misilm, da bi si babičar v sekundi premislil za celo življenje glede epiduralne.

Kaj naj zdaj? Spremeniti ga ne moreš. To so takšni ljudje. Žal. Na tebi pa je, kako boš to sprejemala, kajti prepričana sem, da to ni zadnja stvar, ko partner ne bo na tvoji strani. Moja mama pač ostaja.....

Joj lelaval, daj preberi še enkrat svoj post

Opraviči se naj mu

Oprosti, a si z lune padla ali pa se premalo ceniš?

Ja, tudi meni je padlo v oči: opraviči se mu. Zakaj ???? Misslim, halo? Če ženska lahko pozabi vse bolečine iz porodne in vse pi...., ki se tam nemalokrat dogajajo, lahko tudi on pozabi in požre svoj ego. Mater.

Tvojemu tipu pa kar nekaj stvari ni jasno. Prva je ta, da si nikoli ne smeš jemati k srcu besed izrečenih v porodni sobi. Druga je ta, da ti babičar nikakor nebi dal preveč sredstva proti bolečinam, pa če bi ti še tako sitnarila. Tretja je pa, da se je porod iztekel srečno, saj ste vsi trije živi in zdravi.
To so takšni ljudje, ko bi jim pohane piške padale direktno v usta, pa bi rekli, zakaj pa niso rajš pečene. Tak je moj tast, on še vedno premleva stvari, ki so se zgodile 40 let nazaj. In to malenkosti.

Pety, tvoj fant je ena egoistična sv , ne morem drugače rečt. Me zanima kaj bi vse ti poslušala, če bi on moral rodit. 

_____________________________

Idealni moški ne pije, ne kadi, ne vara, ne kvartopiri, ne obstaja. (ruski aforizem)

Jest bi dala dedcom vsak mesec tedensko bolečo menstruacijo, za vsaj pol leta, pa bi vidl kdo zna fejst jamrat, kaj šele porod. Tm bi pa vsak drugi umru od bolečin. Tko da sori, da ti je tvoj zameru, ker si hotela nekaj proti bolečinam, bi mu jest dala eno bolečinsko brco v rit. 

hm, na začetku posta sem premišljevala, pozabi na vse to, to ti hormoni nagajajo, no proti koncu, pa sem le videla, da se vidva pač šele lovita v starševstvu. ne zamerit fantu, pač hoče tudi on vlogo v starševstvu. v prvih mesecih se očetje počutijo malo brez vloge, tvoj je pa še malo nesramen zraven. ne boj se, pri vseh prvoroječkih se starša lovita, obtožujeta za malenkosti in poskušata narediti le najbolje za otroka.

tale post naj bo pa namenjen njemu - poskrbi da ga prebere, potem se pa pogovorita. mora ti začeti zaupati v skrbi za Vida. pa ne pozabi - v tem trenutku ti nagajajo hormoni, pa še veliko skrbi imaš, zato reagiraš burno.

_____________________________

iz malega zraste veliko

Saj ne vem kako bi okarakterizirala tvojega fanta. Ali je egoist, ali je nevednež ali pa navadna budala(oprosti izrazu). Kaj drugega se mi ne zdi vredno dodati.


_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore

Se podpišem pod piščanca Edino kar bi še dodala je to,da mogoče mu bi lahko dala kakšno revijo mama prebrat kjer je napisano kako se ženska ki rojeva obnaša in kako ji naj partner stoji ob strani.Kar se tiče pa pametnih izbruhov glede kaplic in hrane pa itak na koncu sprevidi da maš ti prav.Tako da,pusti mu sodelovati in uživajta vsak trenutek in bodta nasmejana pred otročkom!

Pety, nimam kaj dodat, ker so vse povedale že predhodnice. Najbrž pa tvoj partner ve, kako slabo se že sicer počutiš pri zdravniku in da te je bilo najbrž strah tudi poroda. Saj katere pa ni? Tudi sama sem želela epiduralno, ker pa je moj porod potekal tako hitro, mi je niso imeli časa dati oz. bi bilo popolnoma odveč. In moj še danes reče, da je ful srečen, ker je nisem dobila. Ampak to zgolj zato, ker se je bal stranskih učinkov, vem pa, da če bi vztrajala (pri daljšem porodu), da mi ne bi nasprotoval.
To, da porodnica v tistem posebnem stanju izreče marsikaj, kar sicer ne bi, bi moral vedeti pa vsak kolikor toliko razumevajoč partner, ki se zna postavit v kožo drugega.
In da ti očita krivdo, da sinko ni zadihal  Cepec.

_____________________________

Niso časi slabi, temveč človek.
John BEAUMONT

Žalostna zgodba.Nemorem verjet da je res.
Mogoče zato ker je bil moj dragi še preveč zlat in dober. .Vem da ti to ni v tolažbo ampak svetujem ti, da se čez nekaj časa ko se bosta malo umirila vsedeta in se  pomenita ker če ne te bo to žrlo celo življenje.Vsaj mene bi.
Meni je bilo zelo lepo in mi še zdaj ful pomeni ko je moj mož po porodu vsem povedal da zdaj ceni ženske še bolj kot jih je prej ker rodit ni mala malca in v heco je reku "kapo dol"Povedal je da je bil porod zanj ena izmed nepozabih izkušenj.
Še bolj pa me je presenetu ene tri mesece po porodu ko mi je domov prinesel pokal na katerem je pisalo za naj mamico 2004 od Lin in tatija še zdaj mi gre na jok ko se spomnem.Zame je bil to še ne dodaten dokaz da me ceni.
Je pa tako da so tatkoti ful navezani na svoje otročke in znajo biti ful zaščitniški,Vsi so krivi za vse samo njihovi mali cukrčki ne.Samo nedovoli da bo tebe za vsako figo obsojal,ker če boš zdaj dovolila tega nebo niko konc
Srečno,ne obremenjuj se in uživaj v materinstvu,če te pa še kaj teži se nam kr izpovej zato smo tu da se podpiramo in tolažimo,papa

Jaz pa tudi to mislim, da ženske vse okrog nosečnosti in poroda preveč čustveno jemljemo (-te). Meni se vse skupaj sploh ne zdi nič takega. Dobro, tista, da si ti kriva, da ni zadihal, je res mastna, ampak kar malo dvomim, da je bilo to izrečeno v takem sovražnem tonu.

Meni je partner ob porodu za oporo, ne zato, da rodi namesto mene.

Ja, Meta, ene smo pa res mal preveč čustvene in imamo nemogoče zahteve! Le kako sem lahko mislila, da bo on namesto mene rodil!?!?!?! Če bi dobro prebrala, bi doumela, da sem tudi jaz želela samo OPORO in nič drugega. Kaka lepa beseda ne bi bila odveč. Na koncu pa sem dobila po nosu, da sem za vse sama kriva. Je bil pač on bolj bogi, ker je moral 4 ure na stolu sedeti, da ga je križ bolel, pa še na WC ni mogel. Aja, pa še mene je moral prenašati.
No, da ne bo pomote. Jaz ga vseno cenim, da je bil zraven mene. In celo smilil se mi je, pa še OPRAVIČILA sem se mu in mu rekla, da je bil bogi. Bila sem mu hvaležna. Niti na misel mi ni prišlo, da je imel take grde misli o meni.

"Da sem jaz kriva in moja nepremišljena glava, da ko si neki vbijem v glavo, tako mora biti. Da hočem nekaj izsilit,....", če to zate ni v sovražem tonu, potem pa res ne vem, kako se doma pogovarjate.
Ja, nesramno je bilo, da mi je lahko rekel kaj takega. Nima pravice! Zdravnik bo pa že vedel, kaj in koliko mi lahko da, mar ne??????


Hvala vsem za vzpodbudo. Vem, da bo treba naprej, z njim pa se o tem raje ne bom več pogovarjala, ker bo trmasto vztrajal pri svojem, čeprav ni zdravnik. Sem raje tiho!
Pa še hecala sem ga pred porodom, da mi ne sme zamerit, če ga bom ozmerjala in mu roko zlomila. Takrat sva se smejala na ta račun. No, zgodilo se ni ne eno ne drugo. Moji strahovi niso bili odveč....

LP, Petra

Ej, Petra, malo sem premišljevala ... ali se ta tvoj fant čuti ogroženega od tvojih staršev, prijateljic, znank, mogoče celo od RR, če ti tu mamice kaj svetujejo? Tako nekako se mi zdi, kot da bi imel blazno pomanjkanje samozavesti, pa se zato počuti odrinjenega, ogroženega. Kot bi nasprotoval tvojim staršem, ker so se bali zate, se mi zdi, da ste zelo povezani (kar je čisto O.K.), v smislu, kot da je pa porod res čisto nekaj vsakdanjega, da samo vi nekaj komplicirate. In glede mleka, da so ti pač drugi svetovali tisto mleko, pa je spet on hotel uveljaviti njegovo voljo, ker se čuti zapostavljenega. Pa bog ne daj, da bi ti kaj več vedela od njega, pač se more nekje dokazati in to je v premoči nad teboj.
Pa ne mislim zdaj, da si ti kaj kriva, daleč od tega. On ima probleme sam s seboj, če je to tako. Pa se mi kar nekako zdi, da je.

Ne, Meta, drugo bi bilo, če se jaz osebno ne bi šla dogovarjat zanjo. Takrat res ne bi bilo mogoče.
Tako pa mi je bilo naročeno, da v kolikor bo to med tednom v dopoldanskih urah, ne bo problem. Babici, v našem primeru babičarju pač povem, da sem dogovorjena in on pokliče anestezista.
Naš babičar mi je pa jasno dal vedeti, da je proti. In seveda mojega fanta očitno prepričal. V kolikor bi moj fant zahteval, naj babičar pokliče anestezista in ne bi čakali, da bodo oni sami prišli pogledati, če slučajno katera rojeva, bi jo po vsej verjetnosti dobila. No, sem skor 100%.
Vsak nam je svetoval, naj se pobrigamo sami zase, ker se drugi ne bodo!!!!

No, če bi bila na mojem mestu...bi se mož zavzel zate in zahteval epiduralno?????? Glede na to, da je bilo dogovorjeno????
Eni bi se, no, moj se ni, ampak to tako ni bilo bistvo moje izpovedi. To sem jaz tako pozabila in niti na misel mi ni prišlo, da bi mojemu fantu kaj očitala, vse do včeraj zvečer, ko sem malo razmišljala, kaj vse mi očita. Ja, haloooo, kaj pa naj jaz potem rečem????
Ampak to mene ne boli, saj sem rekla, fizične bolečine so preteklost. Ko in če grem naslednjič rodit, vzamem zagotovo EA. Grem raje v SG, kjer je skoz na voljo, kljub temu, da mi je fant to prepovedal!!!
Verjamem pa, da v trenutku lahko spremeni svoje mnenje, kot je rekla Rija. Nekdo drug, ki ga bo poznal eno minuto, mu bo rekel, da je to pametno, samo jaz ne!
Ja Splišni, bog ne daj, da vem jaz kaj več, kot on!

Pa da ne bo pomote. Imam ga rada. Pač je tema glih to, kjer nima velik plusov.

Hmmm... Jaz bi verjetno na njegovem mestu prej verjela nekomu, ki se na to spozna (babičarju) kot histeričnim zahtevam nekoga, ki v tistem hipu samo o bolečinah razmišlja...

Pa prosim, ne zameri mojemu tonu. Saj vem, da ti je težko, ampak tako jaz mislim, najbrž zato, ker sem sama precejšen runkelj in na vse živo zelo odporna, tudi na komentarje svojega moža (ne misli, da ima samo tvoj nizkointeligenečne pripombe ob napačnih trenutkih).

Meta, nič ne zamerim. Samo povedati želim, kako je bilo. Za epiduralno je bilo dogovorjeno že vnaprej. Oba sva se zanimala in se oba strinjala!!! To je bistvo! Ne more ti pa kar babičar sredi poroda spremenit načrte in porušit plan.
Vsak ima pač svoje mnenje, tako jaz, kot on, vendar jaz sem rojevala in upoštevati bi bilo potrebno moje želje.
Če bi bil drug babičar, kaj pa veš, kakšne poglede na EA bi imel. Mogoče bi se pa strinjal s tem in bi jo dobila.

Še sreča, da si kake glasbe nisem zaželela. Bi hotela pop in ker pač moj babičar posluša metal, bi se mogla sprijaznit z žaganjem????

Drugo bi bilo, da ne bi imela pojma o EA, tako pa sem bila seznanjena z vsem, vključno z možnimi posledicami. Babičar ni povedal nič novega. Da pa on ne bi pustil, če bi bil ženska, da bi ga pikali v hrbtenico res ni moja stvar. Pač moški in očitno je njegovo bolj štelo, ker ve, kako to boli.  Res, da je zraven, tega pa ni dal skozi in po vsej verjetnosti tudi nikoli ne bo. Lahko pa je govorit, kaj bi, če bi....bla, bla, bla!

Moje mnenje.

Ojla Pety
Odpusti mu, verjemi da je njega blo bolj strah kot tebe, ni to za njih verjemi. Oz. redki so taki. Zdaj nima smisla pogrevati nekih stvari, ki so se že zgodile, verjemi, nič ne boš spremenila. Samo kuhalo se bo dalje. Imaš zdravega otročička to je važno. Uživajte v tem. Zdaj se najprej morate privaditi dobro eden na drugega, pol bo pa super boš vidla. Moški so načeloma bolj občutljivi in nimajo tko trde kože kot ženske. Včasih me preveč pričakujemo od njih, oni pa gledajo na stvar čist iz drugega zornega kota.
Mi bomo drugo leto dobili in veš kaj je rekel moj? Da upa da me ne bo rabil v bolnico med svetovnim nogometnim prvenstvom vozit, sicer mu pa bilo fajn ker bi si vse tekme v času očetovksega dopusta ogledal!!! . Malo je sicer bilo heca v tem, samo skoraj sem ga ubila. Tak da verjetno na njegovo pomoč ne bi mogla v tem času računat! Da ne govorim kako jamra ko mi revež mora kaj pomagat nest ali pa kaj naredit? Kak te tega ne morem? Ja kak te ne?
Saj njih v življenju ni nič tak bolelo, in nikoli niso tak trpeli, verjemi. Tota vojska, v kateri tak trpijo, ki jo kar naprej mečejo, da je isto kot porod,.... . Verjetno si mislijo da se ženske na porodni mizi čisto majkeno napravlajo da jih boli...

Kaj češ taki so, pa jih mamo vseeno rade a ne?

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]