Spoštovani ! Moj sin star 11 let nima prijateljev za preživljanje prostega časa!!!  Smo tričlanska družina z velkim problemom. Pred desetimi leti smo se priselili iz LJ v okolje, ki ni dojemljivo za nove ljudi. To se odraža  tudi v sami šoli katero obiskuje. Otroci se družijo z tistimi otroci katerih starši so obiskovali isto šolo in iste vrtce in živijo v istem okolju. Zato spada moj otrok med zgube, ki so ga do pred kratkim non stop zafrkavali in se nad njim nasilniško znašali. Imeli smo i ogromno pogovorov z ravnateljico in psihologinjo, pa vedno trdijo eno in isto, da se moramo mi naučiti živeti s tem in, da večine ne moreš spremeniti!!! S tem se nisem strinjal, saj zakon o preprečevanju nasilništva zahteva, da je vsak državljan dolžan prijaviti nasilništvo na policijo kar smo  tudi storili. Rezultati pa so odlični !!!  Moj otrok  gre sedaj v šolo z veseljem in nič več ga ne zmerjajo in pretepajo. Vendar pa nima prijateljev s katerimi bi preživljal proste ure !!! Bliža se pomlad kolesa so že pripravljena pa vendar ni večje sreče in veselja, ko otroku dovoliš, da lahko povabi še prijatelja. Nikoli si nisem mislil, da se to lahko pripeti meni in mojemu otroku,  saj sem odraščal  v mestu. Sem zelo družaben in nimam problemov z novimi poznanstvi. Kot otrok sem komaj čakal, da grem ven  in s prijatelji raziskujem LJ ulice. Ni bilo večje sreče, če me je prijatelj poklical po domofonu in vprašal starše, če lahko pridem mal dol.... !? Sedaj pa opazujem svojega otroka, kako pogreša prijatelja-vrstnika s katerim bi lahko raziskoval, igral igrice, kolesaril, sanjaril ...   V kolikor imate tudi vi podobne težave oz. si vaš otrok želi druženja z prijetnim 11 letnim fantkom nam lahko pišete na e-mail zbilje@siol.net. Smo iz Medvod.

ne bi analizirala in pametovala,
najmanj pa bila nesramna. pravis, da ste se preselili pred !!10-imi leti. takrat je bil sin star 1 leto. in sigurno mali otroci ne vejo kaj je to nesprejemanje. tudi, ce je okolje tako.


povedala bi samo nas primer.
pred 4imi leti smo se preselili iz enega kraja v drug kraj.veliko manjsi. ljudje naj bi bili "žleht, nevoscljivi, privoscljivi in opravljivi". (saj za kateri slovenski kraj pa to ne velja? )

otroka sta bila stara 5 in 3 leta. oba sta obiskovala vrtec v prejsnjem kraju in oba sta bila zelo priljubljena med vrstniki v vrtcu. selili smo se ravno med prehodom iz vrtca v solo starejsega sina.
in meni je bilo groooozno groooozno hudo, ker je moral domen za sabo pustiti vse majčkene prijateljčke in zaceti hoditi v šolo s popolnimi tujci.

ampak mali se je takoj vklopil v druzbo, si dobil nove, mogoce se boljse prijatelje.



ravno tako so se moji starsi pred mojim vstopom v solo preselili iz LJ na dezelo. in tudi sama nisem imela kakih vecjih problemiv z novo druzbo.


zato ne razumem, kako si otrok, ki prakticno celo zivljenje zivi v tem okolju ni dobil prijateljev. (edino, ce so vsi starsi vseh otrok tako zategnjeni, da svojim otrokom prepovedujejo stike s tvojim sinom)

kakorkoli pa tvojemu sinu zelim super prijatelja!

Neverjetno.

meni je tudi nerazumljivo. in zalostno.


kaj pa c bi organizirali spomladanski piknik ali kaj podobnega.
naredite vabila in naj jih sine nese v solo in razdeli.

ma ni bog, da ne bi vsaj nekdo prisel.

Kakor včasih preberemo v kakšni starejši knjigi... kar milo se mi je storilo, ker sem prebrala tale post. Predstavljam si Vašega fant(k)a in zraven pomislim na svojega 12-letnika. Glede na to, da je otrok s PP, mu tudi zagotovo ni lahko, ampak ko preberem kaj takšnega, se tega še toliko bolj zavem. Ob običajnih dneh take misli zvodenijo - življenje nas potegne za sabo in ne posvečamo pozornosti tistemu, čemur bi jo RES morali. Takole se pa spomnim, kolikokrat so mojega Pubertetnika zafrkavali, ker jemlje tablete, pa kolikokrat jih je fasal, ker je majhen in suh, pa kolikokrat so se mu smejali, ker ekstremno čustvuje (pozitivno in negativno)... Sicer pri nas še zdaleč ni tako hudo, kot pri Vas (ima družbo), a vendar je vedno nekje na robu, ker JE drugačen. Potem pa človek sploh ne ve, kaj bi naredil - prijateljstev na silo se ne da sklepati, tako, da mu lahko samo predstavim koga in čakam, ali se bo iz tega kaj razvilo, drugače pa se bo moral, žal, s tem spopasti sam. Jaz lahko samo upam, da se bo tako, da bo on zadovoljen.

Ja res žalostno.
V prvem razredu smo povabili cel razred k nam na kostanji piknik. Super učiteljica je to organizirala in otroci so kot izlet v naravo naredili postanek. Super smo se imeli. Za tem je povabil celi razred na rojstni dan. Vsi so prišli z starši vred !!!! Imeli smo se odlično. Od dvajsetih otrok v razredu je mojega otroka povabilo  5 otrok. V drugem razredu smo spet naredili piknik in povabili cel razred otrok. Prišli so skoraj vsi. Povabilo ga je spet cca 3 otroci. Bil je obijčaj, da si otroci vabila kar v razredu dajejo in predstavljam si kako mu je bilo!!! V tretjem pa so se zažele težave z nasilništvom žaljivkami ipd.. Četrti razred smo se nonstop pogovarjali z ravnateljico in psihologionjo glede nasilja nad mojim sinom in ukrepi. Same obljube učinka pa nobenega!  Začetek petega sem podal prijavo na policijo.... Skratka otroci domačini se dobivajo v bližini šole in si ga ne upam samega pustiti v tem okolju. Eden od staršev je pred ravnateljico izjavil, da ima njegov sin dovoljenje, da ga lahko udari !!!
Ni mi žal, da smo dali prijavo na policijo saj tako in tako noben od teh otrok nebi mogel biti prijatelj. zavedam se da se prijateljstva ne da izsiliti. Ni mi nerodno na tak način pisati in morda celo vzpostaviti kontakt.    
lp

točno to sm jest pomislila... točno enako.
pa če imate starši mnenje da je 'okolje nedojemljivo za nove ljudi' potem ste v tem duhu očitno vzgajali tudi otroka, ali? ker če gre otrok že v šolo z 'itak me ne nihče maru' miselnostjo, potem je že tuki neki narobe. poleg tega je mogoče policija rešila nasilništvo, ampak je pa tudi vrstnike odrinila stran, v to sm 90% prepričana.
mislm ne me narobe zastopit, poznam medvode, presko, pirniče, verje, vikrče pa še druge okoliške kraje in meni se po pravic povedano ljudje ne zdijo čito nič 'manj dojemljivi' za druge ljudi kot kjerkoli drugje.


_____________________________

Accept certain inalienable truths: prices will rise, politicians will
philander, you too will get old. And when you do you’ll fantasize
that when you were young prices were reasonable, politicians were
noble and children respected their elders.

ne vem...za.eb.no

ok, se nekaj...
pravis, da je 2x prisel skoraj cel razred k vam (tudi starsi). sina pa ni k sebi povabil skoraj nihce.

meni pade na pamet, da je potem napaka nekje pri vas.

Tooni, ampak jaz v resnici malo težko verjamem, da je z njihove strani odnos tako odklonilen, da starši dajejo otrokom dovoljenje za fizično znašanje nad tvojim sinom (in to čisto javno), z vaše strani je pa sama milina in prijaznost. A si prepričan, da nisi tu nekoliko pristranski pri prikazovanju situacije?

Čisto normalno, ko probleme rešuješ s policijo. Kateri starš pa bo še hotel, da se njegov otrok druži z vami? In kateri otrok sam po sebi? Pa še svojemu otroku delaš škodo, kakšno mnenje pa ima o sebi?
Otroci se morajo sami postaviti zase. Če jih kdo zafrkava, naj zafrkavajo nazaj, če jih kdo poči, naj ga počijo nazaj. Sami morajo prehoditi svojo pot ne pa da mu jo prehodiš ti, on pa caplja za tabo.

_____________________________

Ustavi se in prišel boš!

Kaj pa vem no, meni se zdi, da morate tudi vi nekaj narobe delat. MI smo se selili 2x, pa ravno tako iz Lj. v manjše mestece, potem pa čisto na vas. Jasno je, da če si priseljen iz mesta v primestje ali podeželje, da te navadno gledajo kot pritepenca, vsaj tako na našem koncu rečejo prišlekom, ampak je pa tudi jasno, da te ponavadi sprejmejo, če si sam tak, da se v skupnost vključiš. Nobena skupnost pa ne bo sama do tebe hodila. Moraš ti k njej. In moji otroci niso imeli nobenih problemov s sklepanjem prijateljstev. Noben od njih. V nobenem kraju. Tudi midva z možem ne.

Kar pa poznam otrok, ki imajo težave z družbo, pa je stvar večinoma vzajemna. Tako družba kot otrok sam delajo neumnosti. Ampak navadno otrok sam te neumnosti pri družbi s svojim vedenjem spodbuja. Enostavno se ne zna spopasti s težavami. Ena od variant je, da otrok zamenja razred, paralelko mislim, da gre iz a v b razred ali kaj podobnega. Ena deklica v bližini je tako naredila, ker je bila enostavno preplaha za konkretni razred in so to izkoriščali, pa se zdaj super počuti v drugem razredu, ima kup kolegov in kolegic, nikogar, ki bi se norčeval iz nje in podobno. Vendar tudi ta deklica ni bila v svoji okolici brez prijateljev, samo v razredu. Če je tvoj otrok tudi v okolici brez frendov, je morda tudi sam take sorte, da mu do družbe ni. Tudi taki se najdejo. Če mu pa je do družbe, potem pa z družbo ne zna ravnat. Torej je edina rešitev, da ga nekdo nauči kako se v družbi funkcionira. To bo rabil za celo življenje. Težka bo, ampak druge rešitve jaz ne vidim.

Aja, še ena varianta je, morda otrok izstopa zaradi kakšnih svojih posebnosti, na katere nima vpliva - recimo da ima motnje pozornosti, ali koncentracije, ali da mu v šoli sploh ne gre dobro.... družba vedno zavrača ljudi, ki štrlijo. Vedno. In edina rešitev je spet - naučiti ga zavestno, kako se ravna v družbi in naučiti ga sprejemat te reči, ne da bi jih dojemal kot nekaj, kar pove nekaj o njem. IN seveda kako odreagirat. Kako delovat v družbi.
Očitno v vsakem primeru tega ne zna. Ne glede na vzrok.

Moja je imela obdobje tam nekje od 11 leta pa do 13 ,da ni nobenega hotela imela nobenga prijatelja. Potem pa se ji "sfuzlal" po domače in je hotla biti durhnafurt vzunaj. Zdej pa je 16 letnica s fantom,ki malo preveč resno jemlje vezo,za moje pojme.

_____________________________

* na žalost , štirje jurji so že tukaj.....smrk*

Vesel sem, da od vas nihče nima takšnih težav kot mi.  Vidim pa, da razmišljate tako kot večina njih. "Z nami ni nič narobe nekaj delate narobe "  Veste preden sem podal prijavo na policijo je trajalo leto in pol razgovor. Pogovori v šoli niso prinesli mira mojemu otroku !!!
Skratka vidim, da ljudje radi analizirate in kritizirate. Zdi se mi, da sploh več ne verjamete kar preberete!!! Če se to vam ne dogaja še ne pomeni, da se nam ne. Kar se tiče otrok pa so zelo prebrisani, v šoli delajo eno doma pa povejo drugo zgodbo. Ampak žalost in solze otroka zaradi krivice in udarcev pa so iskrene.
Na podlagi vaših odgovorov je razvidno, da izhajate samo iz svojih izkušenj, ker pa se to ne dogaja vam ste pristranski. Na forum sem pisal z namenom prijateljevanja in ne analiziranjaj !!! Mi se več ne sprašujemo zakaj !!!
Želim si samo novih kontaktov z ljudmi, ki imajo morda podobne težave ali pa preprosto verjamejo  ! 
lp

Če bo šola reševala, potem je čisto isto, če rešuješ ti ali policija ali pa nekdo drug. Otrok se MORA SAM naučiti, kako se reagira v dani situaciji in sam reagirati, dokler bodo to počeli drugi v njegovem imenu, bo tako kot je. Seveda je prav, da se doma o tem veliko pogovarjate, da mu svetujete, da analizirate to, kar se je zgodilo ampak na koncu je v situaciji sam in jo mora sam rešiti.
Kar se drugih tiče, ne vem, sama sem na svoji koži doživela posmehovanje, zafrkavanje, nasilje,... in skorajda bi trdila, da smo ga vsi, ampak svoje probleme sem reševala sama in jih tudi rešila. Potem, ko sem se postavila zase. Sama! Ni mamica nič v šolo hodila učiteljem tožit in očka s palico na igrišče mulcem grozit, da naj me pri miru pustijo!
Spravljali so se pa potem ravno na tiste, ki so dali glavo v zemljo kot noj ali tiste, katerih probleme so morali reševati učitelji. Če ne drugo, so jim kaj skrili. In lahko verjameš, da je bilo pred tridesetimi leti takih situacij med otroki več kot danes.
Zdaj pa lahko nos spet povlečeš do tal.

_____________________________

Ustavi se in prišel boš!

pa si zadela bistvo problema.

< Sporočilo je popravil Felicita -- 27.3.2010 18:25:06 >

_____________________________

Accept certain inalienable truths: prices will rise, politicians will
philander, you too will get old. And when you do you’ll fantasize
that when you were young prices were reasonable, politicians were
noble and children respected their elders.

oprosti, tooni. nihce te ni obtozeval in predalčkal.
ce das karkoli na FORUM, lahko pricakujes taksne in drugacne odgovore.
ce pa tega nočes, pa objavi (mali)oglas.

že, ko je bil oddan prvi post, sem imela napisano, pa sem izbrisala. no, kot vidim, ne razmišljam drugače, kot ostale. nabolj me je zbodlo tole:

starši iščejo prijatelje otroku? kot ženitna posredovalnica.

pa to, kar je miška poudarila:



v sinovem vrtcu so otroci z vseh koncev mesta in okoliških vasi. redki starši se poznamo in družimo med sabo. nekateri otroci sploh ne govorijo slovensko. pa se skregajo med sabo, pa se tudi pobotajo nazaj.


pomisli: če gredo vsi proti tebi, mogoče voziš na napačni strani ceste...

neeeeeeeeee.....kje pa!

_____________________________

...vox populi...

To je na koncu sveta, najbolj zabačeno selo


Pomisli, za trenutek ali dva.

ne, bolj zabačeno je še samo tole....ampak krasno....bi po moje prijatelji kar drli k tebi

http://cekin.si/clanek/za_dom_in_druzino/domovi-bogu-za-hrbtom.html

_____________________________

...vox populi...

Bumerang bravo zate! Prav zanima me kako si se ti borila zase, ko so te večji in več njih zbili na tla in te tepli !
Ne, rabiš odgovarjat, saj že vem odgovor ! Me pa zanima ali si gledala postrani  ali  si se postavila na stran otrokom, ki se niso znali sami branit pred drugimi in so še naprej dajali glavo v zemljo kot noj !!!?
Pa tudi tu vem odgovor!
JAz doma ne udarjam otroka zato ga tudi drugi ne bojo! Postavlja pa se jim v bran na ta način, da je iskren in pove na glas kaj se mu dogaja. Jaz sem v šoli problem rešil. Otrok gre z nasmehom v šolo takih prijateljev pa tudi ne rabi. Saj ne pravim, da so vsi otroci pretepači, vendar tisti ki se smehljajo in gledajo in si ne upajo povedat so prav tako indirektno ustrahovani in upajo, da se ne zamerijo frajerjem, da naslednjič ne bodo oni na vrsti!
To se  odraža tudi kasneje, ko odrastejo saj so raje tiho kot pa, da se pritožijo.
lp

Dajte, no, kokoši RR-ovske - saj imate lahko svoje mnenje, ampak dajte se že no naučit, da ga izražate malce bolj diplomatsko. Vsaj v takšnihle primerih, ki niso ravno mačji kašelj. A res ne pomislite, da lahko način vašega izražanja prizadane bolj, kakor pa mnenje samo? Porkaduš, saj lahko tudi nekomu je*ete mater na diplomatski način.

V glavnem, meni se Toni zdi samo en krepko zaskrbljen starš, ki s tem postom (in s svojimi dejanji) ne misli nič slabega, samo skrbi ga za svojega otroka. A vas pa ne bi, če bi ga mularija mlatila v šoli? A vi bi kar v nedogled čakali, da mulc to sam porihta, četudi bi videli, da je nemočen proti ostalim? Nope, sorry, jaz bi tudi, ko bi se mi dvignil plafon in če v šoli ne bi nič naredili, poklicala kiblo. Pa ne enkrat - vsakič posebej bi jo! V tem primeru se mi zdi pa otrokova fizična varnost veliko pomembnejša od razumevanja s sošolci. A hodi v šolo zato, da bi se kaj naučil al' zaradi česa drugega? Prijatelje ima lahko tudi drugje.

Tonijev sin jih žal nima. Morda res zato, ker so se razširile govorice o policiji ali čem podobnem, ampak nihče mu pa ne more očitati (Toniju), da ni poskrbel za svojega sina. Zavaroval ga je. Vsi zdaj plačujejo svojo ceno, ampak otrok gre v šolo z veseljem in je tam varen. Saj je Toni lepo napisal, da so prej poskusili vse ostalo, od srečanj do pogovorov in to leto in pol. Jaz bi popi*dila že veliko prej.

Dajte biti no malo tolerantne, četudi se ne strinjate z napisanim.

se strinjam kerensa.
vseeno pa so take rešitve, kot lekadol- blažijo simptome, ne pa vzrok  saj pomaga že malo, največ pa mora naredit vsak sam.