Celo nosečnosti sem prav uživala in pred dobrim tednom sem rodila krasnega fantka... Vseeno pa mi je šlo danes kar na jok, ko sem iz omare pospravljala nosečniška oblačila. Zdi se mi, da je moje telo zdaj tako nekako votlo, prazno... Sicer upam, da to ni bila zadnja nosečnost, a vseeno...
A sem čisto čudna?

Ah, nisi čudna. Jaz sem tud tako jokala, ko sem nosečniške stvari pospravljala, pa pol še vsake par tednov, ko sem pospravljala premajhne dojenčkove stvari.
To je bilo prvič tako in drugič tud.
No, če se še kakšna ne javi s podobno zgodbo, sma pač dve taki čudni .

Pia, iskrene čestitke ob rojstvu sinčka .
Ne bit žalostna, baje so ti občutki čist normalni in marsikatera mlada mamica se počuti tako kot ti. Še na RR piše, da bomo po rojstvu otročička pogrešale brcike . 
Jaz zaenkrat še veselo uživam v nosečnosti in še ne vem kaj me čaka . Po eni strani pa komaj čakam, da spoznam malo štručko, ki že toliko časa prebiva in brca v mojem trebuščku .

Zato sem pa jaz 3 noseča. Pa mam občutek, da ne bova prenehala tukaj, ker je ful fajn ko čutiš brcike, ko hodiš na UZ. Reči si, da čez nekaj časa spet in ti ne bo tako hudo vsega pospravit. Midva imava prvo razliko 2 leti 4 mesece, sedaj bo pa 13,5 mesecev. Jaz uživam v nosečnosti. Le otroci ti pol včasih že po glavi skačejo, ampak to vse spada poleg. Ti uživaj s sinkom in čez nekaj časa boš spet oblekla nosečniške stvari in uživala.

Čestitke

_____________________________

Najlubkejša stvar, ki se nam lahko zgodi, je dojenčkov smeh. (Sigmund Freud)
-----------------------------
Takole pa napreduje naša hiška. http://www.podsvojostreho.net/weblog.php?w=120

Oh Pia77, kako te razumem. Jaz sem še nekaj časa kar gibe čutila. Najraje bi bila ene dve leti noseča, pa še nisem ziher, če bi se naveličala .
Se spomnim, ko sem 3 ure po porodu vstala iz porodne postelje in se takoj spet ulegla na tisto posteljo, s katero te na oddelek odpeljejo. Trebuh oz. kar je ostalo od njega, mi je kar dol padal in nikdar ne bom pozabila tega občutka praznine!
Veš, pa kar mine. Dojenček te vsak dan na polno zaposluje in počasi nehaš razmišljat o tem.
Pa veliko užitkov z malim bitjem!

men se še 8 mesecev po porodu toži po nosečnosti tko da če si ti čudna, kaj sem pol jaz
res je blo fajn, jaz bi tud kr skoz mela enga razgrajačka notri

Jaz  pa sem komaj dočakala konec nosečnosti....skoraj bi umrla, tako me je zdelala ta nosečnost, ampak.....komaj čakam, da bom spet. Čez kako leto, če bo vse po sreči.

A ni žalostno, da nekatere ženske nikdar ne doživijo vsega tega.

Zato smo pa mi hitro naročili še enega!  

Nič nisi čudna. Jaz sem prvih štirinajst dni tudi jokala kot dež in pogrešala trebušček, tisto premikanje, odzivanje. Pa je minilo.

Jaz sem tudi po porodu čutila neskončno srečo ob pogledu na sinka, istočasno pa grozno praznino brez trebuščka. Jokala sem pa še 2 tedna po porodu kot dež, vsakič, ko sem pogledala sinkota, se pogovarjala z možem, brala lepe sms-se... Ne vem, zakaj, ampak postala sem dosti bolj čustvena in občutljiva, odkar sem bila noseča in imam sina. Pred  mi ni nihče mogel kar tako do dna, sem bila precej neobčutljiva, zdaj me pa zelo hitro spravijo v jok.

_____________________________

23.1.2008; veliki nagajivec Anže
10.2.2010: mala navihanka Daša

Jaz imam pa zelo zanič spomine na nosečnosti. Dosti reči je šlo narobe, vse je spremljal utemeljen strah, krvavitve non stop, bolečine, krči, otečenost, mravljinčenje, bolečine, zredila sem se res veliko..... ma kakšna nosečnost.... jaz sem bila tolk srečna, ko je bila nosečnost mimo, pa so prišli otroci. Različni smo, jaz nosečnosti kot take nikdar nisem pogrešala. Pravzaprav je bilo obratno, končno sem dobila samo sebe nazaj in bila sem neizmerno srečna, da je obdobje strahu in bolečin minilo.

Jaz sem pa mislila, da sem jaz čudna, ko sem tako razmišljala. Nosečnost je eno lepo obdobje, ki se konča s porodom, ko se začne še eno lepše obdobje našega življanja. S porodom si kar naenkrat postavljen pred dejstvo, da imaš . Drugače je bilo, ko sem svojo pupiko čutila v trebuščku in takrat se mi je zdelo, da nosečnosti nikakor noče biti konec in sem komaj čakala, da rodim. Po porodu pa sem ugotavljala, da je nosečnost ful prehitro minila.  Vsakič, ko pogledam Nejo pozabim, da mi je hudo, ker ni več v trebuščku.

_____________________________

06.01.2008 se nama je rodila princeska Neja!

Nisi cudna, vsak dozivlja po svoje.

Jaz sem naprimer komaj cakala, da rodim, ampak res komaj.

jaz pa nosečnosti nič ne pogrešam ker imam takrat same skrbi in naprimer to,če je otrok zdrav,da bi bilo vse v redu..to me je spremljalo celo nosečnost-2krat-je lepo ja čutiti brce..toda vseeno ne pogrešam tega časa

_____________________________

Neja 27.12.2005
Tjaša 22.10.2007
najlepši razlog zakaj živeti

Jaz sem imela v vseh 3  težave, a sem prav uživala v njih. In kako rada sem razkazovala svoj trebušček . In vsakokrat mi je bilo žal, da se je končalo.

_____________________________

V življenju sta nam dani 2 čaši, sladka in grenka: vsi moramo izpiti obe, življenje pa nam obe čaši toči nepredvidljivo.

Sem prav vesela, da berem, da nas je kar nekaj takih, ki pogrešamo nosečnost in vse kar paše zraven.

Jaz sem rodila 7 tednov nazaj in mi gre še vedno na jok, ker je spet vse mimo. Imam pa doma sedaj že 4 otročke, ampak jaz bi kar še katerega. Ampak z mojim sva rekla, da je bilo najbrž to zadnjič, ker so štirje otroci v današnjih časih res dovolj, ampak mene pa še kar razjeda ta močna želja. Sedaj mi je najhuje od vseh poporodnih obdobij, ker takrat sem vedela, da verjetno to ni bilo zadnjič, sedaj mi je pa prav težko in zares upam, da bodo ti žalostni občutki čim prej minili, čeprav kolikor se poznam, bo kar trajalo.
Jaz sem sama sebi čudna ,...mah,...saj vbistvu to sploh ni za smejat, ampak za . Res bi rada razmišljala drugače, ampak ne gre. Ne morem se sprijazniti, da vsega tega ne bom več doživela

< Sporočilo je popravil puri -- 4.3.2008 10:11:13 >

Naj pristavim svojo izkušnjo.
Doma imam dve ljubki deklici in z rojevanjem končujem.  Že pri rpvi me je skrbelo prav isto kot vas. Potem je pa bilo bolje. Ne vem, nekako racionalno grem skoz čez vse in vidim, kaj je nabolj prav. Seveda me zamika, tisti lepi občutki, prve brce, migetanje, božanje trebuščka...Lepo je bilo, kako ne! (NO spomnim se tudi preklemane zgage, kako nisem mogla spat v nobenem položaju, preozkih majic...hehehehe, ampak to ni nič napram vsem drugim!) Priznam, zadnjič me je kolegica približno istih mer prosila, če ji dam nosečniške cunje,saj jih ne bom več rabila...In mi je bilo prav težko. Enih hlač-mojih najljubših-ji nisem dala. Zaobljubila sem si, d ajih bom nesla k šivilji in mi jih bo priredila za nenosečo Tejč.

Pomagala ravno nisem, sem pa povedala, kaj čutim.
Mi bomo ostali pri dveh. Imam lkepe spomine na nosečnost in na porod-naj tako ostane za vedno...

_____________________________



http://www.moj-album.com/uredi/tejc/7435703/

Najprej čestitam pia ob rojstvu fantka.

Drugače pa se meni tudi toži po nosečnosti. Sem vesela, ko vidim, da nas je več takšnih. Jaz tudi pogrešam brcike, pa božanje, pa cel trebušček...

Mi se bomo tudi odločili še za kakšnega. Ne vemo še edino, kdaj


_____________________________

Vsak dan nam sije sonček Gašper!