Pozdravljeni!
Imam sina, ki je trenutno star dve leti in dva meseca. Je krasen otrok in v bistvu z njim ni težav. Ima tudi svoje napade trme in ihte, pa me to prav nič ne moti. Je pač tako v tej starosti. Kar pa prenašam z veliko težavo je njegov odnos do mene. Kadar sva sama, je vse lepo in prav. Kadar pa je zraven žena (ali celo varuška !) pa je svoje živo nasprotje. Ne pusti mi prav ničesar: ne morem ga objeti, sedeti z njim in ženo na kavču, še ust mu ne smem umiti po zajtrku. Ves čas je samo "mama, mama" in "ne ata, ne ata".
Ne vem, če sem do sedaj naredil kakšno veliko napako v vzgoji. Žena je zadovoljna z mano, nisem vzkipljiv, mislim, da sem zelo potrpežljiv in mirno prenašam njegove "finte". Vozim ga v vrtec, vsak večer ga umijem in dam spati ter počnem še veliko drugih stvari z njim, kadar mi pusti (t.j. ko ni žene zraven).
Res je, da je med ženo in mano razlika v tem, da je ona mnogo bolj permisivna, za vnašanje nekega reda in postavljanje meja pa sem zadolžen jaz. To sicer ni nujno slabo, ker pri meni npr. zaspi brez joka, pusti mi umiti zobe in postriči nohte, ženi pa to ne poteka z lahkoto, ker bi se pač ves čas stiskal k njej. Ampak jaz ne bi rad imel samo vloge nekega oficirja.
Zanimajo me vaše izkušnje pri tem in če imate kakšen nasvet, kako oče najbolje reši ta problem. Hvala vnaprej.

Počakaj še kakšno leto ali dve. Pri nas je od cca 4 leta dalje še samo ati, ati, ati. Pa je bil prej prilepljen name. No, zdaj lahko jaz čez vikend do 8h spim, medtem ko sine fino skače po atiju
Pa je imel moj možek tut malo ''slabe vesti'' - kaj je naredil narobe, da je tamali prilepljen name kot cek. No, zdaj pa ima

no, vsaj en oče, ki ve kako se počutimo mame... ker ponavadi je ravno obratno... jaz to vidim tako, da si ti prevzel vlogo mame, tvoja žena pa očeta...
Koliko pa sploh je mama z otrokom? Če si večino časa ti z njim, potem je to to.

tudi midva imava super fantka, in je bil pri 2 letih točno tak kot ti opisuješ svojega, vendar sem bila večino časa z njim jaz, ko pa je prišel očka, je bil pa oči car... ni bilo mame takrat... jaz sem to obrnila sebi v korist in si tisti čas vzela off ...

ti pa svetujem, da ne popuščaš, če hočeš ženo objet, jo objami, če hočeš z njo sedet na kavču sedi, pa se lahko mali razpoči poleg... itak bo kmalu dojel, da si s tem izkazujeta ljubezen in da je to nekaj lepega...

zdaj pri 4 letih (tako kot pri tutan)... smo si pa vsi glih, oči je za lumparije, mami pa za bolj resne reči, čeprav mamo včasih tudi zanese med lumparije

Moja najraje tečnarita meni. Nasploh pri hčeri, ko pride v bližino kdorkoli, ki ga pozna, pa ji tudi jaz ne smem niti rite obrisati, niti ust, karkoli svetovati, včasih je še pogledati ne smem
Ko pa je sama z mano pa samo na meni, in je taka, kot da je obsedena z mano in prilepljena na mene. Ker pa to počasi izveneva, mislim tudi jaz, da je to samo faza, ki se je tudi pri moji začela pri 2 letih.
Ne se preveč sekirat, to se kaj hitro lahko obrne in bo tvoja žena čez nekaj časa tu isto spraševala

najprej je obdobje mami, potem pride obdobje oči, potem se spet obrne....trenutno je pri nas oči car, jaz pa niti večerje ne naredim prav, ampak vem da se bo to spet obrnilo.

Najlepša vam hvala vsem za odgovore. Sem se kar pomiril.

3jeMi, saj to je čudno: žena je z njim neprimerno več kot jaz! Kadar ne gre v vrtec (to pa je pogosto) je z njim po cele dneve. Ko pridem domov iz službe se sicer razveseli in me pride pogledat, potem pa takoj nazaj k mami in ata ga lahko samo še da v posteljo. Nekoliko napačno si razumela moj opis: gre za to, da hočem objeti njega in sedeti z njim na kavču, pa ni šans.

Vloge očeta in matere nisva zamenjala in moj veliki očetovski triumf je, da sem ga navdušil nad Metallico. Vsaj to.

Uf da, seznam lumparij, ki jih bom z njim uganjal, se daljša in daljša. Očitno mora samo čas dozoreti.

Še enkrat hvala!

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Ja, ja...  to obdobje mene (marsikoga) še čaka.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Mami faza, čista klasika . Brez skrbi, Jernej, pride tudi oči faza - moram priznat, da je meni bolj pasala slednja (lubi, tebe hočejo - ful praktično sredi noči ).

Mislim, da nič ne delaš narobe, baje je to čisto normalen razvoj (tako so meni povedali, ko sva spraševala), da ima skoraj vsak otrok mami fazo, ko je samo ona dobra, oči pa ne in mu nič ne pustijo (celo se mi zdi, da je pri boljših očijih celo bolj opazna, ker je pač večja razlika, taslabi - jap, niso vsi očetje dobri - tisti niti ne opazijo tega, ker jim je to itak normalno...).

Kar se vajinega tihega dogovora o tem, da ona razvaja, ti si pa discipliner, tiče, pa se mogoče še 1x usedita in ji povej, da si ne želiš biti samo ti "tastrog", ampak da bi se to malo prerazporedilo... Pri nas se vsake toliko malo uskladiva, kadar se enemu zdi, da sta se malidve malo preveč razpasli ali pa če bi bili premalo razposajeni (to nisem ziher, če se je že zgodilo ).

Enako.

Pri nas je bila zadnja mami faza povezana s prihodom novega člana - ne takoj potem - takrat sta bili blaženi, ker ni bilo več treba v vrtec , ampak malo kasneje... Pa sta bili cel dan z mano! NO, mi je bilo to vseeno ljubše kot ljubosumje, ampak sem rajši hitro reagirala. Sama sem to rešila tako, da sem se ful ukvarjala z njima, da sta dobili tisto svojo dozo mami in varnosti, da čeprav imava še enega, nista onidve nič manj in ne bosta za nič prikrajšani (vsaj ne v celokupni bilanci;) in se je hitro zrihtalo. Prve faze so pa dlje trajale in niso bile vezane na kake prelomne dogodke, vsaj moj analitični um ni našel nobene povezave - enostavno so prišle in šle.


Nekako sem točno to hotela dodat

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

Pri nas je podobno. Če sva oba doma, mu lahko samo jaz pomagam pri tuširanju/kopanju in umivanju zobk, če pa sta sama z možem, se pa brez problema zrihtata. Pa sva oba enako dosledna pri vzgoji in ostavljanju meja.

Pri nas sem bila jaz zakon do nekje 3. leta, kasneje pa samo še ati, ati, ati, ati 

pri nas morm tut js vse... pa sva skoz same, cele dneve in ko pride ati domov bi men pasalo, da bi on prevzel ampak tamičkena ni za to... sej če ne morm preslišm tisto dretje (maaaaaaaamiiii) in se potem vsa hlipajoča v kopalnici dere medtem ko jo ati poskuša umit, sam mi nekak to ne paše, da se zvečer tok razjoče in razštela in potem rajš (če se le da) js nardim...

kolko časa pa to traja?

_____________________________

Naj tvoje srce razposajeno zazvončklja,
kot mu je usojeno!