Vprašanje! Imate svoj hišni red, všeč vam je, če se vsaj ob pol enajstih spravite v posteljo, pa magari kar z računalnikom na kolenih. Samo, da greste počivat. In potem DING DONG!
Priznam, da me pa zdajle že dobre pol leta totalno nervira ta DING, DONG. Kaj je fora? To, da enostavno uletavajo eni in drugi in zvonijo kadar se jim zljubi. Od tašče, do svakov, do prijateljev. Ne vem koga še vse...

Pa niti ni nujno, da vedno ob večerih. Enostavno uletijo kadar se jim zljubi. Res. Pridem domov iz sprehoda, se počasi pakiram v bajto, pa že eden izza vogala v smislu - hojla, boš en kofe skuhal. Pismo, kako naj skuham kofe, če sem ravno prišel domov, tamala je lačna, sitna. Zrihtat jo moram, da jo dam spat, potem moram pospravit ves igralni raztur, ki ga je naredila pred sprehodom. Oni bi pa debatirali.

Tako ali tako vem, kakšen bo vaš odgovor - povej jim, naj se prej naročijo. Malo morgen. Ne bodo se - kao ravno spotoma smo prišli. Oz. jaz jim tega ne bi rekel, ker bi blo fino, da bi partner prevzel to odgovornost, pa vem da je tu ne bo.

Ok, zanima me kakšen red z obiski imate vi? Kako ste si poštimali nedeljske obiske, kako ste si uredili, da vi greste na obisk? Reducirate prijetlje in druženje? Imate določene ure? Se orientirate bolj na tiste "obiske", ki imajo otroke bolj enakih let?

Ojoj, ne zavidam.

Pri nas (ne samo v naši družinici, na splošno v žlahti, med prijatelji ...) NI nenapovedanih obiskov. Vedno se za obisk dogovorimo po mailu/telefonu. Pa imamo zelo radi obiske in imamo vsak vikend obvezno ene 3 runde gostov :)

Če praviš, da se zmenit ne bo dalo nič, jim mogoče začni vračat te nenapovedane obiske in se ti nalimaj k njim. Morda bodo poštekali, da ni prijetno (razen če jim je, pol pa nimam nobene ideje ).

Mi teh težav nimamo, ker res vsi prej pokličejo, če imamo čas in če se nam sploh ljubi, da pridejo.
Jaz bi jih preprosto zavrnila, če se mi ne bi dalo, da pridejo, pa tud če so že pred vhodom, al pa če uletijo izza vogala.

Pri nas smo hiša odprtih vrat
mene obiski nikoli ne motijo, tudi tisti nenapovedani ne. če imam takrat opravek, ga pač delam, neoziraje se na obiske. še vedno lahko vstanejo in gredo. če pa nimam nič drugega za počet, mi je pa fino poklepetat. itak pa tisti nenapovedani so običajno sami domači, da bi lahko šla v tistem času tud spat in jih pustim same v kuhinji  nikol nobene frke.

Glede na tvoje pisanje predpostavljam, da si moški. Torej se vedi po moško. Odločno jim reči, da imajo kaj hoditi kar tako na obisk, pa da ne boš kuhal kave, ko si nekdo zmisli.

Če te bodo upoštevali, boste kaj kmalu tudi ostali sami s svojim hišnim redom in uživali svoj mir.


_____________________________

Assumption is mother of all fuc*k*ups.

Mislim, da že kar sam/sama poznaš odgovor na svoje vprašanje. Povedati jim boš moral/a, da te njihovi nenapovedani obiski motijo. Če to ne bo zaleglo, pa pač ne odpri vrat ali pa jim zaloputni vrata pred nosom, če te dobijo ravno pri prihodu domov. Ali pa enostavno vzameš otroka in greš z njim spat, z obiski pa naj se kdo drug ukvarja. Boljše prva kot zadnja zamera. Če pa nimaš "jajc" povedati, kaj te moti, boš pač moral/a trpeti. Sploh pa se pogovori s partnerjem/ko, če naj bi ona/on reševal to zadevo. Ne razumem najbolj problema v vajinem odnosu in opisa. Nas je od obiskovalcev po rojstvu hčerke na srečo ločilo par sto km, tako da nenapovedanih obiskov nismo imeli. Pred tem pa so tudi ugotovili, da je boljše, če pokličejo prej, ker naju pogosto ni bilo doma, ker sva se veliko potepala, tako da so parkrat tudi pred vrati ostali oz. so se lahko le obrnili in odšli nazaj domov. Veliko sreče!

zelo radi imamo obiske, ampak imamo vedno vse vnaprej dogovorjeno. tudi mi ko kam gremo se vsaj kaki dan prej pozanimamo kaj bodo počeli in če imajo čas nas gledati me pa tudi ne moti "nenapovedan" obisk v stilu: mi smo v bližini, 5 minut od vas. imate čas da se oglasimo? povemo če smo doma in seveda rečemo da naj kar pridejo. ampak v tem primeru naj ne pričakujejo da bo stanovanje ravno tipitopi

čisto nenapovedanih obiskov pa nimamo, tako da drugo ti ne morem svetovati, kot da enostavno rečeš: nimam časa, mala je sitna, lačna in utrujena; pridi čez 1 uro.

ob pol 11h zvečer da ti kdo pride na dom? ni variante, odkar mamo otroka se večino obiskov opravi popoldan. sicer včasih kdo ostane dlje v "noč", ampak to je res redko. se pa družimo istim krogom ljudi kot prej - z otroki, brez otrok, sorodniki, prijatelji,... pisano in luštno je pa res lažje imeti obiske (oz. iti na obisk) h komu ki ima vsaj isto stare al pa starejše otroke, se tamali bolj zamotijo.

to je tudi meni prvo padlo na pamet. pa vlajda rečeš tako kot je. ne razumem zakaj ljudje ne povejo po resnici. če si to želiš - what's the problem (imet eno uro mir).
če pa lahko vse delaš in te ne moti, če maš zraven ene ljudi ki "svetijo" (Tippi recimo), pol pa tud prav.

v vsakem primeru ne vem zakaj je tako težko povedat po pravici..




predvidevam, da ob tej uri niso prišli njega pogledat ampak partnerja, ker je ta čez dan odsoten in še njegovi sorodniki so. torej - ostani v spalnici, počivaj, in naj jih gre on zabavat.

Pri nas so obiski načeloma napovedani. Se zgodi, kak "uleti", ampak poredko, tako da tudi takrat ne delamo panike. Sorodnike imamo tako daleč, da kar "spotoma" ne morejo priti.
Imamo pa enkratne sosede, tako da večkrat skupaj pijemo kavico, mi pri njih ali oni pri nas... in če pač nimamo časa (ali ga oni nimajo), pač povemo/povedo in to je to. Naslednjič.
Je pa res, da nas noben ob kakšnih nehumanih urah ne moti.

Ja vidim, da imate različno urejene "obiske". Pri nas nekega klicanja ni, ne vem, mogoče tu tega niso navajeni. Razen tisti, ki živijo dlje proč. Kot je že Mateyka napisala, seveda, pridejo večinoma k partnerju, ki dela dejansko bolj kot ne cele dneve, včasih pa celo kakšna dežurstva zvečer. In jasno, niso to moji sorodniki, temveč njegovi. Moji so pač 1000če kilometrov proč. In v tem je fora! Uh, jaz bi mojim že povedal svoje. Nekako v "tuji" deželi in pred drugače navajenimi ljudmi pa ne bi rad pretirano ven sekal :)
Ok, mogoče za obrazložitev (sicer ne Mateyki, ki je v podobni situaciji). Pri nas je poleti dan nekje do pol polnoči, svetlo do polnoči. In nekako takrat človek še nekako tolerira, da pri nas pol enajsta ni ravno neka huda večerna ura, a kaj hudirja, ko to folku pride v navado tudi pozimi :)
Ampak glede na to, da sem tudi sam otroka stalno nekako navajal na "sončni ritem", nisem zganjal panike, če smo jo spat dajali kasneje. Zdaj pač želim pa vse skupaj malo bolj uredit, če me razumete.
Tudi mene seveda obiski sami NE motijo, vendar jih nekako reduciram oz. jih želim reducirat. Štekam prijateljevanje in vse to, štekam, da se komu kdaj zahoče malo požurat. Ampak pri nas je pač otrok...
Moram vseeno povedat pripetljal, ki me je pravzaprav napeljal, da sem vse skupaj spravil tukaj na forum. Pred tednom dni, mogoče malo več, se je k nam pripeljala sestra od mojega moža. Sama z 7 letno hčerko. Res pa je, da ona do nas potrebuje nekako dobro uro vožnje. In ding dong, ona frajersko pozvoni, mož pa je bil na enem službenem ceremonjalu. Ona nekje ob petih pribrzi, vsa navdušena. Pa sem čisto lepo rekel, da naj stopi naprej, ampak da danes imam pa en kup stvari za uredit doma in da bo tašča vsak čas prišla po malo.
In ona vehamentno - aja, a zdaj bom pa za obisk k bratu morala pismeno prošnjo poslat?! In se odpelje.

Sem mel samo odprta usta. In potem mi moj pravi, da bi pa malo lahko svoje standarde spustil, ker če ne pa nobenega več ne bo k bajti. Pismo rosno, kot da bi kaj takega rekel!
In ni ne duha ne sluha od nje od takrat, tašča je celo rekla, da sta govorili in da je rekla, da je bila zadnjič tukaj... Pa cel vrag no!
Ne vem... Nimam ideje no. Ne mislim se pa kregat z njegovimi, ki so čist fajn ljudje. Ampak navade so očitno navade a ne? :(

jah, tle nimaš kaj. naj se tvoj pogovori s svojo sestro in ji pove, da ti nisi on in da imaš drugačne kriterije. če je sestri kaj do brata, ga bo že še kdaj videla, če ne pa - mislim, to je njun problem. nisi zdaj ti kriv da njega ni bilo doma. k tebi pa ni prišla zato, ker sta vidva the best frenda ampak ker brat tam stanuje. ni res?

lej, so ena prilagajanja s tvoje strani, samo - ni zdej treba postat druga osebnost. tvoj te je sprejel takega kot si in zakaj bi ga zdaj to motilo? če ga ne, pa naj svojim razloži kdo si ti in da imaš druge navade, se trudiš, ampak da te podpira in prosi naj bodo razumevajoči tudi do tebe.

mislim, dost je od partnerjev (kako sta vidva tolerantna in razumevajoča drug do drugega) odvisno kako te internacionalne veze laufajo. mislim pa, da vsak na nek način svojo familijo pedena (če se pojavi kak problem). ker ti nisi na njih vezan z ničemer kot z njim/prek njega. torej? niste vi zdej neki hudi frendi od prej, to je njegov posel, on jih najbolje pozna in ve kako z njimi ravnati.

< Sporočilo je popravil mateyka -- 21.10.2013 14:26:52 >

Podpis.
Jaz pa kar povem, pa nisem nesramna ipd. Povem, da zdej moramo pa to in to, ker smo bili tam in tam in so otroci lačni in utrujeni... Lahko se pa zmenimo za kak drugi dan. Je pa res, da ni veliko ljudi okoli mene, ki bi prišli nenajavljeni.
Je pa zanimivo, da nekdo pride od "tako daleč" (ura vožnje je že kar nekaj) in se prej ne najavi. Kaj pričakujejo, da boš kar skoz doma?

< Sporočilo je popravil Najaa -- 21.10.2013 14:42:38 >

Daj povej kako je to, dan do polnoči, kdaj pa pol sonce vzide ( no lahk bi tud poguglala tole, sam se mi ne da:)). Ob kateri uri pa otroc gredo v šolo vrtec? Ne morem si zamislit, da bi dala otroka šele ob polnoči spat, jaz pač hočem po osmi, pol deveti uri zvečer mir. Pod ta mir spadajo tudi obiski.
Tudi pri nas se je včasih našel kakšen posebnež, ki bi prišel čvekat nenajavljen, ali pa zvečer. Pa smo izključili zvonec in so trkali. Ker so videli da je luč v bajti, so nas poklicali zakaj ne odpremo. Ja pač zato, ker nikogar ne pričakujemo, saj se nihče ni najavil in smo jim lepo povedali to v obraz in zdaj imamo mir.
Ti pa ne vem kako boš to rešil glede na to, da te partner ne podpira. Mislim, to da hočeš zvečer mir ni navada ampak neka splošna kultura človeštva.

sonce ne vzhaja/zahaja na klasičen način. nikoli ni popolne teme - posledično ni zvezd. samo sončni zahod in svit nekaj ur (ne zaide popolnoma). vse rdeče, kot na kaki tropicana fotki; ful lepo - samo toplo pa ni tok kot na takih fotkah

samo jaz sem skoraj na povratniku (nekaj ur stran), ne vem kje je Lukka - če je bolj južno, zna bit manj ekstremno.

Ja, pri nas zaide vseeno. Ti si precej višje ja. Jaz pa sem okolica Osla, tako da vseeno se sonček poslovi tam od polnoči do pol enih, zdani se pa potem zjutraj nekje ob pol štirih. Pri vas mora biti pa zelo lepo.

Govorim poleti seveda :) Zdaj pa imamo ob petih temo!

norveška je definitivno lepša.
glede lepote pa ne vem - skozi šipo mogoče?
http://www.youtube.com/watch?v=n4xcwopO4Q8

seveda zaide, če si nižje samo imaš vsaj višje sonce, če si 1000 km južneje..
okoli božiča mamo cirka 4 ure bolj ko ne mraka (ful nizko sonce), drugače pa tema..

Ma sama okolica Osla meni ni nič kaj posebej lepa. Višje gor na jezerih je pa bajno lepo. Ampak imate na Finskem tudi lepo. Brez skrbi. Kar se pa komarjev tiče - tudi mi jih imamo OGROMNO! Imate že kaj snega? Pri nas zdaj počasi začenja :)

Lukka, a sklepam prav (glede na tvoje pisanje pač), da imata s partnerjem istospolno zvezo?


_____________________________

Assumption is mother of all fuc*k*ups.

@mojamura

Ja živim v istospolnem zakonu.

Lukka situacijo z nezaželenimi obuski s strani staršev sem hotela rešiti najprej na zelo eleganten način,: na 100 in 1 način vljudno povedala, da rabimo svoj mir, intimo ,da smo radi sami ,...da lahko pridejo, ampak naj prej za vraga pokličejo, če pa že ne, naj pridejo 1x na teden ali še boljše na mesec,...pa ni zaleglo. Sta se delala gluha -no lahko da sta res bila, dokler nisem enkrat totalno znorela in ju dobesedno nagnala- postavila pred vrata, poslala v 3.p.m. In nama je ratalo-no vsaj pol leta smo imeli mir.

Je pa res,da sem to izpeljala s pomočjo partnerja,ker so to bili njegovi starši!!

Ja kdaj je treba tudi "močno zaropotat",če hočeš mir ni druge!

_____________________________

Kdor govori za menoj, govori z mojo ritjo!!

I saw an angel become the devil
Still they look pretty good hand in hand
Well baby, I don't need any of them
Heaven nor hell
Volbeat!!

Midva z možem sva pa obiskov vedno vesela, tudi če pridejo nenapovedani (beri: tisti, ki pokličejo 10 min prej, da so v bližini in bi se oglasili, že sodijo v kategorijo "skoraj napovedani"). Enostavno se nama je v breme dogovarjati za par dni vnaprej in načrtovati "družabno življenje", kdaj ima kdo čas in kdaj komu paše in kdaj ne, ko pa se vmes lahko že vse spremeni. Če smo doma, naj pač pridejo in bomo veseli drug drugega, če nas ni, bodo pač obrnili pred zaprtimi vrati.

Če bo šel pa otrok zaradi nenapovedanih obiskov malce manj po reglcih spat, pa tudi ne bo konec sveta.

od družinskih članov ne prihajajo nenapovedano na obisk, zmer prej pokličejo in vprašajo če smo doma (večinoma smo vedno doma ali blizu doma)... prijatelji pa če pridejo nenapovedano itak pridejo tisti, ki si kavo lahko pri nas skuhajo tudi sami, ker jih pač nimamo za "obiske" (ko sediš za mizo, in strežeš goste)... skratka pridejo lahko kadarkoli, če mamo plane so zraven, če planov ni pa pač klepetamo...

mam pa js fuuul rada obiske, super mi je, če kdo pride, vedno vabim ljudi naj pridejo in sm zelo vesela, ko pridejo...

_____________________________

Naj tvoje srce razposajeno zazvončklja,
kot mu je usojeno!