Nagradna igra: Razvajajmo naše malčke!
 
 
  
                                                      

Sodite med tiste srečne mamice, ki otroka samo položijo v posteljo in ta že takoj zaspi ali se morate za uspavanje vašega angelčka krepko potruditi? Kakšne trike uporabljate pri tem? Kako vam uspeva? Zadošča branje pravljic, prepevanje najljubše pesmice ali morate poseči po posebnih metodah?

Zaupajte nam, svoje izkušnje tako glede uspavanja dojenčkov, kot tudi malo večjih sončkov in potegovali se boste za lepo nagrado – kakovostne negovalne izdelke Nivea Baby, ki jih bo trem izžrebankam podelilo podjetje Beiersdorf d.o.o.


  
 
Slika izdekov  se razlikuje od vsebine darilnega paketa.

< Sporočilo je popravil Wahoo RR -- 5.3.2008 14:16:37 >

Mi smo tisti ,ki nimamo glih sreče,da jo položimo v posteljo,in da zaspančka,ampak kot dojenček je zaspala na zizi,ali pa tako,da sva dale obrazke skupaj, in sem ji pela pesmice,zdej je stara 16 mesecev,in zaspi vedno pri poslušanju glasbe seveda v naročju.
Imamo pa to srečo,da spi celo noč,in da se še kar dojimo!!!
 
lp

Moje tri sončice so zdaj stare 4 leta in pol.
Že od kakšnega 4 meseca, ko smo se nekako navadili na ritem z tremi malimi štručkami smo se pripravljali na spanje takole:
Okoli sedme zvečer smo se šli kopat, luči v stanovanju smo ugasnili, tako da je bilo v stanovanju taka mlečna svetloba govorili smo umirjeno, skratka psihično smo jih pripravili za spat. V postelji so še danes ob 8. Pri nas so kar dolgo rabile da so se navadle ritma, velikokrat je bilo potrebno it k njim v sobo ker so jokale ampak smo jih vedno potolažili v posteljici in jih nismo jemali ven. Bilo je naporno vendar danes lahko rečem, da se je splačalo potrudit, ker zdaj imamo pa res sistem kot v filmu. Tuširanje , pravljica, spat, Že pri zadnjih stavkih pravljice vstanejo in grejo v posteljo potem še lubčka za lahko noč, ugasnemo luč, imajo pa še zvedico od Tomy z melodijo in projecira medvedke na steno že od rojstva, ko je pesmice konec navadno še malo poklepetajo in zaspijo.

Naš tavelik sonček je star 2,5 leti. Že od samega začetka njegovega bivanja na tem svetu nam nakazuje, da bo nočna ptička  Še kot mini štručka nam je zaspal okoli 22.,23. ure. Pred spanjem sva ga z atijem umila, preoblekla v pižamico, potem smo se pa nekaj časa skupaj stiskali na kavču in uživali. Pravljic mu nisva brala, saj takrat niti ni pokazal nobenega navdušenja nad njimi, niti jih ni želel poslušat. Tako sva ga odnesla v njegov špampek, ga pokrila, potem pa sva ga držala za rokico ali božala po ličku, dokler ni utonil v sanje. Pri tem sva pela pesmice, od škratkov, do uspavank, do Avsenikov, Slakov, Siddharte...samo, da je zaspal
Bolj kot je fant rastel, lažje ga je bilo pripravit do spanja. Sedaj je naš ritual približno tak; pripraviva mu večerjo, potem pa pospravimo sobo, zamenjamo pleničko, se preoblečemo v pižamo, umijemo nogice, rokice, obrazek ter zobke, poljubčkamo vse žive osebe v hiši in smukne pod kovter. Še predno ga dobro pokrijem, že prosi;˝Mami, bova plavlico pleblala!˝. ˝Ja seveda ljubček, katero pa bi?˝. ˝Alico v deželi,˝pravi naš fantek in tako potem vzamem Alico v čudežni deželi in pričnem z branjem. Že približno na polovici pravljice ima mali zaprte oči. Ko zaprem knjigico, ugasnem luš in se počasi tihotapim iz sobe, se največkrat zasliši iz postelje;˝Mami, plidi k meni, se bova stiskala,˝ zraven pa sladek smeh. Seveda mi postane toplo pri srcu in se z največjim veseljem stisnem k njemu, mu povem, da ga imamo radi in da naj lepo spančka, ga pobožam in potem moj srček zaspi.

Naš 15mesečni lumpi je mali Lakotnik in Trdonja v enem. Ko se spomni, da ne bo spal, ne bo tudi če se mu rolete same zapirajo. Ampak smo ga ugnali v kozji rog. Sicer je trajalo eno leto, ampak zdaj nam že tri mesece (trkam s prsti) celo noč. Sprva je sicer bila dovolj zizilandija, pa kakšna uspavanka, potem pa umirjena glasba. No ta umirjena glasba je stvar debate. Ker zanj je umirjena glasba cd z božičnimi pesmicami ali pa indijansko obredno bobnanje.  No saj nimam nič proti, samo se pa naješ, pa sosedi malo čudno gledajo, ko sredi poletja poslušaš božične pesmi. . Za uspavanje je preverjeno nujna rutina. Parkrat se pregrešiš, pa je vse zblojeno. Pri nas je tako, da se okoli pol 7h kopa. No namaka v tuš kabini in igra. (je bolj žabje sorte in uživa v vodi). Pol moramo obvezno opazovat, kako odteka voda v odtok in vmes parkrat zamašit in ponovit postopek. Potem se malo mažemo/masiramo/žgečkamo. Poje še večerni obrok in umiva zobke. Medtem mu segrejemo še 1 deci mleka. Tega spije pri meni v naročju ob poslušanju prej omenjenega glasbenega repertoarja. Ko se mu ustavi, mi da flašo in zahteva svoj didl (dudo) in kužija/mačka (odvisno kateri je v pranju). Plišastega, da ne bo pomote. Potem se še malo crkljava, prebereva/odrecitirava Mačka Murija, potem, ga dam pa v posteljico, kjer se še malo pogovarja z muckom/kužkom. Ampak tam do 8h ponavadi mrkne. Ponavadi, ker je tukaj še veliko čejev. Če ni bolan, če nima krčkov, če ga ne matrajo zobi, če ga ne trga po ušesih, če se ne spomni, da ne bi spal. Pol je treba odpret rezervne živce, ampak te pa ja imamo, saj smo mame ne?   
PS: Trenutno, ga spodbujamo, da bi razširil svoj glasbeni repertoar in zaenkrat mu sede Vivaldi, pa Neisha in Bruce Springsteen

< Sporočilo je popravil frufru -- 6.3.2008 8:52:51 >

uffffffffffff...sanjaj sanje bi lahko dala naslov za spanje naše Neže ....no ja,je vsaj ena dobra stran zbujanja ponoči  - na to me je navadila prvi dan prihoda iz bolnice.
V prvih dneh oz. v prvem mesecu je bil "problem" še ta,da čez dan nikakor ni želela spat...ne ve,ali se je bala,da bo kaj zamudila al kaj...je pač radovedna po mami (sej ne,da je oče kaj boljši )...s tretjim mesecem je doživela še to "čast" ,da je šla spat v svojo sobo..zvečer se je podojila,ponavadi zaspala na joški in pol hopla v pojstlo..še malo sem jo pobožala,pa je blo za kake tri ure..in pol sem vajo ponavljala do jutra..
Zdaj, ko mineva 8 mesec pa se je situacija nekoliko obrnila ...verjetno tudi po moji krivdi, da nisem bila dovolj trmasta in vztrajala...zvečer se še vedno dojimo za gušt ,zraven dobi še malo flaše,ker ji moje ni dovolj ....se cartamo in stiskamo ...se prisesa name ko klop..in najhujše jo je položit v pojstlo..in ko mi uspe,zagrabi mojo roko in jaz čakam,da piška popusti ...kdo bi si milsil,da imajo tak močan stisk roke ti mali črvi.. ...tudi z večerno masažo smo že probali,a vse zaman...ne da se je pretentat ...ona bi rada samo moje objeme in dotik moje kože...in kako naj ji človek zameri pol vstajanje ponoči??

_____________________________

28.6.2007 se je rodila NAJINA NEŽA

Ko imam čas napišem kaj na MOJ BLOG

Pri nas je šele po 2 letih in pol začel spati tako kot se za gre.Prej smo pa ponoči velikokrat bedeli in šteli zvezde na zidu.Prej smo se zbujai skoz in skoz,da pa je sploh zaspal,smo ga pa mogli met v naročju in teptati po ritki.Mal smo ga razvadli ne hote.Zdaj pa spimo od večera do jutra,razen če ga tlačijo kake krute sanje.
Smo pa opazili da lepše in hitreje zaspi,če se gre tušat.


_____________________________

6.3.2005 prijokal moj sonček Ožbej!

100 ljudi in 100 različnih pogledov!

Ko zadnja zvezda na nebu zamiži, teta luna prikima, se nasmeji pogasili smo že vse luči, da naša Manja lahko zaspi...
Tako sva ji pela že ko je bila v trebuščku in potem ko je prijokala na svet sva bila še toliko bolj vesela, da ji lahko pojeva in jo ob enem stiskava v naročju. In glej ga zlomka. Najina pupa se je navadila zaspati v naročju. In sedaj ne pomaga nobena uspavanka, nobena pojoča zvezdica niti ne vrtiljak nad posteljico. Pomaga samo mama, ki jo stiskam  v naročju in ji še vedno pojem:.... ko zjutraj zbudiš se na ličkih bo nasmeh.... Ja in potem zaspi moja mala trimesečna razvajenka. Vem boste rekli to ni prav. Ampak kaj vse ni prav pa vseeno počnemo. Rada jo imava in zato sva toliko bolj vesela ko naju  zjutraj res razveseli z svojim nasmehom na ličkih...

Naša Nika ima zelo srečne in spočite starše ... Očitno je zelo uvidevna zaradi najinih let (kar nekaj čez 35).
Že v porodnišnici je spala skoraj ves čas, pa tudi prvi mesec sem jo morala prav zbujat, da sva se dojili na 2-3 ure.
Potem sem jo ponoči puščala spati - po večernem kopanju in dojenju v urah 22-23h je vedno zaspala in tako do jutra, povprečno do 7h.
Tako je še danes, pri 5,5 mesecih.

Včasih je okoli 22h še precej živahna, se smeji na ves glas in zvedavo gleda okoli... ampak dojenje ali nato še duda... zaspi ko polhek.

Vsi mi pravijo, da je to verjetno zato, ker sem jaz tako skulirana. Čisto mogoče, da je kaj na tem.




_____________________________

NIKA 21.9.2007
http://www.moj-album.com/uredi/ayatutaya/9506966/

Mi pa smo eni tistih srečnežov katerih malček zaspi sam. Star je 19 mesecev in sam zaspi že nekje od starosti treh mesecev. Vedno pa je uspavanje potekalo takole. Najprej večerja, potem tuširanje, sveža plenička na rito, pižama, spalna vreča in hop v posteljo. Lupčka, pomaha, ga pokrijem z kovterčkom, ugasnem luč in grem ven iz sobe. In tako naš 19 mesečni mulček spi od 19.00-7.00 brez da se vmes zbudi že kar dolgo časa, se sploh ne spomnim kdaj sem zaradi njega nazadnje ustala ponoči. Upam, da bomo pri drugem imeli tudi tako srečo.

Moj starejši , ki je star tri leta še zmerom zaspi ob mamici prilepljen na lička in uživa ob skupnem dihanju.
Mlajša babika, pa zaspi v svoji postelji sama, tu pa tam sem zraven, vendar ni nujno.
Ko spita pa sta oba kot angelčka!

Moj pa bo star že 5 let in še vedno ga moram " spraviti spat" !
Ko umije zobke in je v pižamici, se uleže v postlo in ga moram čohati po hrbtu. Ampak to ne velja da bi ga kar tako...na golem hrbteku seveda, bog ne daj da bi ga kar tako čez pižamo htela... Pa ga čoham kakih 10 min, potem se obrne na hrbet in ga moram še čohati po rokici in nato še po nogici...zraven mu pojem pesmico...nina nina nana ...pupa je zaspana...pride temna noč....( ime ) lahko noč....in ko je že stotič zapojem ..mogoče že spi

Vem da je to razvada...ampak to je najmanj kar lahko naredim za svojega otroka, da srečen zaspi....

Spanje… kaj je že to?  Zgodba pa kar dolga… Ko je bil naš Jure še v trebuščku je razgrajal predvsem zvečer. To sem oboževala . Mir, tišina in njegove brcike. Božanski občutki, ki so se kmalu sprevrgli v pravo nočno moro, živčno vojno. Ker je bil še v trebuščku vajen na nespanje ponoči je to izvrstno izkoristil tudi, ko se je rodil. Prvi mesec nismo ponoči spali niti sekunde, nekaj so k temu pripomogli krčki, nekaj pa tudi njegove spalne navade iz trebuha. Z možem sva se menjala – en podoj  je en spal, drug drugega. Čez dan je spal po nekajkrat  15 minut do pol ure. Dokler je bil mož doma je še nekako šlo, ko sem ostala sama je bil cel projekt kako skuhati kosilo, kdaj se iti stuširat, umiti glavo. Po enem mesecu je že začel spati malo več naenkrat, a je spal le pri prižgani luči. Potem smo sčasoma imeli čedalje manjšo lučko, sedaj pri skoraj enem letu spimo že brez. Le spati se še nismo naučili. Podnevi samo malo zakinka in je že čisto prerojen, ponoči pa se še vedno zbuja tisočkrat na noč. Stoji v posteljici in se smeje, govori, joka,… on bi akcijo, ne pa spal! Včasih tako zaspimo (še vedno samo na rokah ob petju) ob 20-ih, včasih ob -1ih, včasih ob 3-eh… pa ne za dolgo. Tolažim se le z mislijo, da pravijo, da so vsi veliki intelektualci (med drugim tudi Einstein) malo spali, ter s tem, da drugi otrok pa res ne more biti takšen… no, če že ne drugega, slabše ne bi mogel biti.

< Sporočilo je popravil jjasna -- 12.3.2008 20:40:07 >

No tudi mi smo srečneži  kar se spanja tiče že od prvih dni.
Prav tako kot so še nekatere opisale je tudi pri nas da Julija že od samega začetka sama zaspi v svoji posteljici stara je 13 mesecev.
Dokler sva se dojili je bilo tako da smo se skopali oblekli v pižamco ter se podojili nato sem jo položila v posteljico ji dala lupčka ter jo pokrila in tako je pikica brez problema zaspala.
Sedaj ko je že eno leto stara pa kar sama odkraca v sobo še prej vsem pomaha in greva v posteljico.

Prespane noči - kaj je že to?!? Naša lumpa, ki prav danes praznuje 2 leti in pol (vse najboljše, moja draga Nika!), ima nemirno spanje že od rojstva.
Da bo glasna, naporna in šarmantna (kot mamica seveda ) je bilo jasno že 13.09.2005 ob 6:10 zjutraj. Očitno mi vrača, ker sem jo od polnoči do jutra matrala med porodom, zdaj pa je prišel čas za "pay-back". Drugega razloga ne vidim. Z možem sva oba silna zaspanca (no, bila sva), moji in moževi starši tudi zelo radi spijo, naša pa.... Ni za povedat. Ko je bila še dojenček, jo je nekaj časa zabaval vrtiljak, ampak seveda ob soprisotnosti mamice ali očka. Še dobro, da je bila naprava izposojena, ker se je je naveličala že po dobrih 4 mesecih. Ni problema, kupimo Mozarta, pa pojočo zvezdico, pa nalepimo svetleče nalepke (zvezdice) na steno - vse za našo princesko in njeno mirno, spokojno spanje. Ha, sanja svinja o koruzi. Po prvem letu starosti smo ukinili pojočo zvezdico (te nisem imela sposojene - jo kdo kupi? ), Mozart je občasno še aktualen, še vedno pa se kdaj pa kdaj spomni pesmice, ki sem ji jo prepevala med dnevnim spancem oz. uspavanjem (ja, valjda, postopka morata biti različna), ko je bila res še čisto majhen dojenček: "All night, all day", ena in edina pesmica-uspavanka, ki sem jo takrat poznala. In je pač v angleščini, ker sem takrat še prepevala v neki vokalni skupini in je bila ta pesem v repertoarju.  Sedaj ona uspava svoje dojenčke in punčke in jim prepeva to pesmico.

Sicer pa so trenutno aktualne pravljice, predvsem O Rdeči kapici in Muci copatarici. Ampak, Bog ne daj, da bi pravljice prebirala iz knjige! Pravljico je treba pripovedat "na suho" v temi. Mož, ki je bolj obdarjen z domišljijo, je začel in sedaj pričakuje tudi od mene, da bom pokazala vrhunsko virtuoznost domišljije. Ha, ne bo šlo. Hočeš, da ti povem pravljico? Znam samo omenjeni dve. Katero hočeš? Rdečo kapico? O.k. Bom povedala Rdečo kapico, ampak takole "by the book", brez dodatnih vložkov in nekih Petrčkov in Metk (le kje jih najdeš, moj dragi mož?!)... Aja, ups, Petrček in Metka sta pri Muci copatarici. Niste vedeli? Vprašajte mojega moža.

Povzetek: ker je ena omenila, da se je pri njih pri 2,5 letih povsem obrnilo in je otrok začel normalno spati preko noči, nestrpno pričakujem današnjo noč. Sem že pripravila dišeče palčke, svečke in šampanjec za romantičen večer v dvoje z možem..... Komaj čakam!!!!

oh to spanje....
No do tretjega meseca smo spali do 7 ur v kosu
potem do sedmega samo še do 5 ur
od osmega do petnajstega pa samo še po maximalno 3 ure v kosu

No sicer mi je sedaj moja zizizaverka malo olajšala noči saj od 11meseca nima več ograjice na postelji tako da podpira mamino lenobo in pride sama na najino posteljo (130*190) zleze gor me dobesedno sleče in si postreže z nočno malico Sliši se luštno pa vendar sem včasih tako koma, da me moj sredi noči zbudi, ko sama niti ne vem da je Nika že pri nama in mi reče joške si pokrij
Uspavamo se pa tako da mami leži zraven nje na kavču ona pa izmenično dobesedno skače iz ene na drugo zizo, potem pa obvzno zaspi tako da me drži za majico in je cel doktorat da jo odložim v njeno posteljo.

Probala sem se pa tudi že stlačit na njeno posteljico 120x60 rezultat je bil da me je mož po eni uri prišel zbudit jaz pa sem bila še cel teden polomljena

No saj jo bo minilo če ne prej pa tja do mature enkrat, važno da imava z očkom vsaj do polnoči najino posteljo zase saj veste za kaj?

ja, ko spanje predstavlja problem je treba it v akcijo z mnogimi zvijačami. najprej popuščajo živci, ko ugotoviš, da to seveda dosega kvečjemu negativni učinek, se vklopi domišljija. naši princeski se najbolj dopade spanje v naročju. tako bi lahko spala ure in ure, brez krčkov, težav, le da se ziblje in maje... že ko se z njo v naročju približaš posteljici dama ve kaj jo čaka in že se pojavijo krčki takšni in onaki. ko se naveliča mami, prevzame posel ati, ko se naveliča še on pa gremo naravnost v posteljico. tam pa pride v poštev poseben prijem. duda v usteca in božanje po čelu. tako relativno hitro zaspančka, samo potem pa rada duda iz ust pade pa spet jok in stok.potem spet božanje po čelu in dudica. le da tokrat ukradem dudo preden ta pade sama iz ust. takrat pospešim božanje in ponavadi trik uspe. 

< Sporočilo je popravil misar -- 14.3.2008 8:22:35 >

_____________________________

čebelica Lana in trotek Nejc

Sem mamica dve leti starega Aneja, ki je dveh letih svojega življenja prespal samo 6 noči. Poskusila sem že vse možne načine, pa zaenkrat ni nobenega učinka. Dolgo časa sem iskala vzroke, zakaj je temu tako, kako naj dosežem, da bomo prespali vse noči. Pa to iskanje vzrokov ni prineslo nič dobrega, ampak samo sekiranje zakaj je temu tako. Zdaj sem se sprijaznila s tem, pomirila, kljub težkemu jutranjemu vstajanju, ko je za mano dolga in neprespana noč. Moj sin je pač tak. Sonček, aktiven, živahen, pa po drugi strani nežen in željan pozornosti. No ampak vsakodnevna zgodba o nespanju ponoči se vedno začne z nam prijetnim uspavanjem. Naš večerni obred »priprave na spanje« se prične v kopalnici, ko ga stuširamo oz. okopamo. Po kopanju se ves dišeč rad zavije v toplo brisačo in pomaha podobam v ogledalu z besedami: »pa pa mami Tina, pa pa 'nej«. Odpravimo se v njegovo sobico, kjer ga previjem in oblečem, potem pa je očitova naloga, da skrbno izbere »spalne« nogavičke. Ko je oblečen in napravljen za spanje gre Anej po dve knjigici, ki si jih izbere, da jih pred spanjem še prelistamo. Preselimo se v zakonsko posteljo in beremo, se požgačkamo, pocrklamo, igramo kuku igrico. Po cca 20 minutah pa sledi komanda »spanje«. Anej v posteljo s svojo niniko, oči  poljubčka in močan objem, mami pa švrk zraven Aneja. To je najlepši del dneva za mene. Leživa drug zraven drugega in v soju luči, ki svetijo pred hišo vidim njegov »prešeren« nasmeh, nasmeh sreče, ko se tako stisneva drug zraven drugega. Takrat čisto potiho povem kaj vse sva tisti dan počela in kaj naju vse čaka naslednji dan, Anej pa zraven komentira v svojem »jeziku«. In ko čutim, da se je čisto umiril, ko le malo manjka, da bo zdaj zdaj zaspal, ga vprašam, če gre mami lahko lulat.  Po poljubčku in objemčku mami gre (»kao lulat«) on pa sladko zaspi - do prvega nočnega bujenja seveda.


Neprespana? Ja zelo, a srečna da se opisati ne da.


Tina  

_____________________________

Ponosna mamica Aneju in Jakobu.
--------
Vsaka mama je prava mama, dana za srečo in veselje. Prava. In ena sama. Za vse življenje.
(T. Pavček)

Naš večer in priprava za spanje se navadno začne ob 19.40. ko je čas za umivanje, navadno vsak večer natočimo polno banjo vode, naredimo peno in tako naš mali 15 minut čofota, plava, vozi kolo in se igra z ladjicami. Po kopanju gremo v sobo, kjer ga oblečem v pižamico, prebereva knjigico, že 6 mesecev vsak večer isto in sicer: Medvedek in njegov bager, potem pa je že čas za ugašanje luči. Ko ugasnemo luči  kar sam spleza v posteljico, da bi spal v svoji sobici nam ga še ni ratalo nagovorit  ampak tud to bomo počas in potrpežljivo dočakali. Ko je v posteljici ga mrem pokrit, mu zraven posteljice naštimat njegovega kužija in to je to, navadno se še za 5 minut uležem na posteljo da sem zraven dokler se popolnoma umiri, potem pa dobi še lubčka in grem vn iz sobe v upanju da bo zaspal. Največkrat zaspi kadar pa mu ni, pa se potem začne: mami jaz sem lačen jel bi hrenovko, mami jaz sem žejen dobrega toplega čajčka bi pil, mami lulat bi šel, mami kakat bi šel,.....skratka 1000 in 1 izgovor zakaj nebi zaspal.
Tako zgledajo naši večeri in zadnji trenutki pred spanjem našega NIka.

Jaz imam dve nagajivki eno 3leta staro,ki je že dovol velika in sama hodi spat že od samega začetka,kot dojenčka sicer je bila zelo jokava in ni hotela zaspati pa sem ji pela,brala pravljice pa nič, no na koncu pa sem enostavno naredila čisto tišino ji rekla lahko noč jo poljubila in je zaspala sama od sebe in tako je tudi sedaj rečemo lahko noč in poljubček pa gre spat ,brez pesmic, pravljic ali karkoli drugega,večerjamo se umijemo in gremo spat. 
Druga pa je sedaj 7tedno stara pa je tako tako nekajkrat zaspi sama ali pa pri meni v naročju ko se doji, ali pa jo moram imeti v objemu toliko časa da trdno zaspi in ji čisto potiho peti pesmice ,kakor ima dan tako pa zaspi, v večini primerov jo moram božati po glavici čisto počasi,da zaspi.

Ker jaz mamica rada spim, sva do 2 leta ponavadi kar skupaj šla spat. Ni lepšega, kot če slišiš  dihanje svojega otroka. Sedaj ko imam pa še enega otročka, se pa kar vsi trije kdaj spravimo spat. Drugače pa sedaj spi vsak v svoji postelji. Ko se pa tavečji zbudi, pa vedno smukne še k meni pod odejo. Da se malo pocrkljava.

Tudi mi sodimo med srečneže kar se spanja tiče, kljub temu, da imamo dvojno srečo-dvojčka! Mala korenjaka sta stara 19 mesecev in že od 6. meseca dalje spita celo noč, brez problemov; razen seveda takrat ko sta bolna-tisto se šteje za izredne razmere . Glavna stvar pri spanju je rutina. Pri nas stvar poteka takole: kopanje in igranje v banji, sveža plenička na ritko, pižama, potem večerja, umivanje zobkov, skok v spalni vreči, lupčka za lahko noč, ugasnemo lučko in to je to. Če nista še ravno zaspana, slišim kakšnih 5 minutk še kakšne zvoke iz sobe, sicer pa takoj zaspita. Spita pa od 19h do 7h, tako da moram reči, da sem zelo hvaležna mamica, ker imam tako pridna sončka. Hvala vama!