Zdravo,

lani konec januarja sem se zaposlila v drugi firmi in letos po enem letu, mi je direktor rekel, naj si poiščem drugo službo. Zaradi korone je padel promet, ena se je marca vrnila iz porodniške. Jaz sem zadnja prišla, zato sem morala prva iti. Ker direktor ni bil v treh mesecih sposoben pripraviti papirjev za odpust iz poslovnih razlogov, mi je v aprilu uspelo najti drugo zaposlitev, ki sem jo, bolj ko ne, vzela po sili razmer. Da ne bi šla na zavod. Sedaj delam drugi teden in sem zelo nesrečna. Gre sicer za delo v pisarni, ampak je kompleksno zelo obsežno (no, mogoče se meni tako zdi) in mentorica ima velika pričakovanja od mene. Jutri imamo sestanek, koliko sem osvojila v teh 14 dneh. Stvari so zelo zahtevne in določenih nikakor ne morem osvojit, tako da mi gre prav na jok in se komaj zadržujem. Pričakuje se, da bom v enem mescu bolj ko ne, kar vse že osvojila. Me je pa do sedaj več učila študentka kot pa mentorica. Ena je odšla na porodniško, predhodnica pa je zdržala 3 mesece, ker se ni razumela z mentorico. Računovodkinja pa je baje zaradi izgorelosti tudi dala odpoved (vse to mi je povedala študentka). Pogodbo imam sicer samo za en mesec in razmišljam, da bi enostavno rekla, da se v tem delu ne vidim. Nato sledi podaljšanje za 2 meseca, če ne bo kaj drugače.

Stara sem 43 let, imam dobrih 22 delovne dobe, od tega sem bila na zavodu do sedaj slaba 2 meseca. Občutek imam, kot da sem se znašla v neki krizi in sploh ne vem kaj in kako naprej. Če grem na zavod mi bo partner težil da je to lenoba in da on tega ne podpira, da če nisem sposobna opravljati tega dela potem drugam kot za v proizvodnjo nisem. Pa moja mami se botud sekirala in mi očitala, že sedaj mi govori naj zdržim. Resnici na ljubo, bi sedaj najraje res šla magar nekam v proizvodnjo. Po drugi strani me je pa sram, če bi šla nekam na razgovor in bi me vprašali npr. zakaj sem bila zaposlena v tej firmi samo 1 mesec. Neprijetno bi mi bilo povedat, da pač nisem bila sposobna opravljat dela. Zavoda mi sicer pripada še 7 mesecev.

Ali ima kdo od vas kakšen nasvet ali podobno izkušnjo? Bom zelo hvaležna.

Draga moja, pojdi na zavod in potem v miru najdi službo, ki te veseli. Tvoje zdravje (psihično) ni vredno, da trpiš. Tudi sama sem zamenjala že veliko služb in vem, da okolica obsoja ampak gre se za TVOJE življenje. Jaz bi začela z iskanjem nove službe takoj sedaj in če jo najdeš še predno se ti tukaj izteče tkoliko bolje, lahko pa tudi potrpiš tukaj dokler ne najdeš kaj drugega, upam samo da se to ne bo poznalo na tvojem zdravju.
Srečno in sporoči, kako se je izšlo.

Ojoj, si se mi prav zasmilila. Moram priznati, da te približno razumem. Sama sicer sem imela rada svojo službo, nisem pa bila zadovoljna z odnosi. Takoj, ko se je pojavila prva priložnost, sem jo zagrabila in dobila drugo delo. Skratka, zdaj sem zelo zadovoljna tako z odnosi kot s samim delom. Sem pa trenutno na porodniški in tudi pri tem ni bilo težav.


Verjetno se moja izkušnja ne more primerjati s tvojo, ti pa srčno priporočam, da poslušaš sebe. Ok, ja, v teh časih težko dobiš hitro nekaj novega, ampak vseeno išči drugje in se ustali takrat, kadar boš zadovoljna. Služba je naš drugi dom in če človek ni zadovoljen, bo nesrečen pol življenja. Grozno, kajne?  Prav tako pa.. žalosti me, da te partner pri tem ne podpira. Tvoje besede glede tega se slišijo strašno. Povej kaj čutiš in da te skrbi, pogovorita se. Upam, da boš pridobila njegovo podporo.
Srečno in želim ti vse dobro!

Lotkla, ničesar se ne sramujte, s poštenim delom in lepo delovno dobo, časi so takšni kakršni so na žalost, v veliko firmah so ljudje še samo številka 😥 kdor ni šel skozi to sploh ne more razumet, da tole ni lenoba pač pa čisti odpor 😥 jaz na vašem mestu bi šla na zavod in v tistem času našla nekaj boljšega, da se gre vsaj z boljšo voljo delat 🙏 na tole, kar si bojo pa drugi mislili pa pri eni uhi not pri drugi pa ven 💪 niso na vašem mestu, ne morejo vedet kako vam je, sodit je pa najlažje 🤦‍♀️ čakamo lepe novičke 💪 

Punce, hvala za spodbudne besede.
Naj vam povem da so mi na sestanku dali še 3 dni časa za napredek, četrti dan smo imeli zopet sestanek, tokrat je bil prisoten tudi šef. Pogovorili smo se in se odločili, da se po poteku 1-mesečnega roka poslovimo. Ne bom pisala kaj so rekli, sploh šef, ampak tudi jaz sem jim svoje povedala. Še en teden sem morala z muko hodit v službo, s 1.6. pa sem šla potem na zavod. Sedaj iščem naprej.
Malo mi je še nerodno zaradi tega meseca, ampak sem se odločila, da v CV-ju oz. europassu tega ne bom vpisala in omenjala na bodočih razgovorih.

Me srčno veseli, da si uredila tako kot ti tudi ustreza! Srečno naprej! 

lotkla ooo samo da si zrihtala 💪 pravilno da si jim povedala kar jim gre, se vec takih in bi se mogoc celo malo zamislili nad sabo 👍 tocno too saj ne rabijo ostali delodajalci tega vedet, in pac ne omenis kje si delala na zadnje 👍 zdaj pa samo pogumno naprej in zagotovo se najde kaj boljsega za delat 💪 zdaj se mogoce nerodno, cez cas pa bo to ena dogodivscina vec 🙈🤣 

Sam bi se na tvojem mestu vprašal, s kakšnim človekom živim, ker če te partner v takih trenutkih psihira namesto da bi te podpiral, to ni partner.

< Sporočilo je popravil kalbo -- 11.6.2021 12:57:14 >