Moj nečak je edinček. Sicer imam še tri nečakinje, vsi štirje se veliko družijo. Vendar tu nastane večni problem. Nečak ne deli igrač. Star je 4 leta, nečakinje 9, 7 in 2.5 let. Problem je pa v tem, da ne da samo svojih igrač ne deli, prisvaja si tudi igrače drugih. Kar vzame in je njegovo ter se bo za to tudi stepel, ugriznil, pljunil. Svoje igrače skrije, da jih ne rabi delit, potem pa si prisvaja tuje. In v 5 min kar pridejo na obisk, je tako drenje, tepenje... potem nastopijo še starši: fantkovi mu lepo mirno prigovarjajo in ga prosijo, od deklic pa užaljeno v tretji osebi okarajo fantka.
Sama sem brez idej. Z možem sva že nalašč kupila kak avtek in ga pustila na mizi, tako da ko je prišel, ga je videl in kr hotel vzet, pa sva rekla, NE, to je moje, ne posodim! Pri nama je palilo, ampak če to naredi kdorkoli druh, se začne histerično jokat, dret, tepst...


_____________________________

Ne mečte pušk v koruzo, ker se lahko zataknejo v moj kombajn, potem pa mam pravo sranje! :)

Mi nikoli ne rečemo, ne to je moje.
Mi govorimo: igrače so zato, da se delijo in posojajo.
Ker sta dva, sta velikokrat zanalašč dobila eno igračo katero sta si morala deliti.
Zdaj ni potrebno več tega govoriti, ker jima je to samoumevno.
Tudi, če kateri dobi kakšen piškot, ga razdeli z drugim. Mala je npr. zadnjič bila pri sosedi in je dobila Barni in je sosedi rekla, da pa za bratca ji lahko domov da .

po moje je osnovni problem, da tale fantek ni tvoj otrok. Verjamem, da si želiš, da bi bil mir pri hiši, ampak njegovo vedenje je odvisno od vzgoje, ki je je deležen doma in ne občasnih obiskov pri tebi. Lahko si mu za vzgled, ampak to bodo morali njegovi starši poštimat. Želim vam, da kmalu rešite težave.

Ne moreš nekomu ukazati, da naj deli svojo igračo z drugim. Saj ti tudi svojih "igračk" ne deliš s sosedovim Tonetom na ukaz, ampak na lepo besedo, prošnjo...

Hvala vsem.
Vem, da so v prvi vrsti starši tisti, ki vzgajajo. Vendar so otroci velikokrat pri nas v varstvu in se z njihovimi težavami spopadam tudi sama.
Paštetka, se strinjam, ne morem mu ukazat, da svojo igračo posodi. Ker je ne rabi posodim, moral bi pa znat posodit in to bi ga rada naučila. Največji problem pa se mi zdi njegova sebičnost, ker dejansko misli, da je vse njegovo, tudi tuje igrače. In se mu ne da dopovedat, da niso vsi avtki na svetu njegovi. Nečakinja ki bo 3 leta stara se večinoma odpove svoji igrači, da se lahko nečak z njo igra. On pa pri 4 letih ni sposoben tega.

_____________________________

Ne mečte pušk v koruzo, ker se lahko zataknejo v moj kombajn, potem pa mam pravo sranje! :)

Kot prvo, mislim, da ne smeš postavljai omejitev. Kot si napisala: ne to je moj avto.
Ko kdo pride k nam in se cufajo, otroka, posedem na posteljo. Ne glede, če je moj, sosedov....počepnem k njemu in mu rečem : igraš se lahko z vsemi igračami kar jih vidiš. (da vidiš ta nasmeh na licih ) vendar, pri nas veljajo določena pravila, ki se jih morajo vsi držati.
1. Igrače se delijo.
2. Če želiš imeti drugo igračko, se tista, ki je ne rabiš več najprej pospravi na mesto in šele potem vzame druga.
3. Igrače se ne jemljejo vstran, ampak se lepo prosi za njih. ( reče se: lepo prosim in hvala)

Ti pa lahko povem eno finto, kako sem jih jaz obračala, če se je kdo prišel cufat. Najprej seveda lepo prosim in hvala. Če mu vseeno ni otel dati igrače ( nikoli nisem govorila, da mora dati ali mu vstran vzela. To je njegova lastnina in mora se naučiti deliti.) sem rekla, da naj poišče neko zanimivo igračo v kupi in ga vpraša, če zamenja. V 90 % je palilo. samo, da mu je prinesel drugo igračo, da mu ni nekaj s čim se igra iz rok scufal.

No naš 6 letnik je zdaj že tako nabrit, da 4 letni sestrici reče: glej, ta je bolj zanimiva, glej kaj vse ima...je boljša...oh in sploh..

Se pa kdaj pa kdaj tudi zrajsajo, čisto normalno,ampak takrat ne pomaga nič. NPr kateri bo nesel nahrbtnik, žogo... Se pa takrat odločita ali se bosta zmenila kako si bosta delila ali gresta sedet in razmišljat. Njuna odločitev.

< Sporočilo je popravil Paštetka -- 4.2.2012 7:58:50 >

Naš je nekje pri 1,5 letu bil tak, pa vse do 2 let. Mi smo mu stalno govorili, da se igrače delijo, ap bla, bla, bodo drugi samo pogledali, ti jim pokaži..... Ampak ni kaj veliko hasnilo, ga je pa teta spravla v red . Njo je pa ubogal, se mi zdi, da niti ni nekih drugih besed uporabila kot mi, ampak je delovalo . Zdajle posoja oz da brezproblema, sam problem je, ko se po parih minutah spomni, da bi pa nazaj in mu jih drugi noče dat- pol ima naš surlo do tal in pase mulo v kotu

V moji hiši, z mojim otrokom...so naša pravila, sicer jih malo omilimo, ampak ko preseže mejo in starši ne reagirajo pa bom jaz, pa naj gledajo grdo kot hočejo. Tudi od drugih pričakujem, da mi povejo v oči, če je moj otrok preveč domač drugje in nimam nič proti, da ga okregajo. Sem za red- samo pač različni ljudje različno dojemamo pojem red


< Sporočilo je popravil Hope2 -- 4.2.2012 14:05:12 >

Nusi, gle na to, da imamo skoraj vsak dan otroke na obisku, bi se mi lahko samo skravžalo, če bi vsak dan za njimiigrače pospravljala. Mala dva se mi pa tudi smilita, da morata za njimi pospraviti, ko grejo oni lepo doov, ko so razturili 2 sobi.
Smo rekli stop, uvedli pravila in moram povedati, da se jih zelo lepo držijo, če ne, pa jih že mala dva opomnita, da se igrače pospravijo.
To, da ne moreš v sobi iti stopiti, da ležijo barvice, flomastri, zvezki, knjige, barbike...,kocke... po tleh ni normalno in naj reče kdor hoče. Pa saj se tako ne morejo niti igrati in potem samo norijo in se cufajo in vse jim je brezveze.
Meni noben stariš ni rekel še nič, pa tudi otroci se me ne bojijo in se radi vračajo k nam igrat.

Lily, da se igračke delijo, za mene ni ukaz ampak pravilo. Ne rabi je dati, če se z njo igra. Tudi vstran se igrače ne jemljejo. Vendar nek dogovor zamenjava igrač pa mora biti. Igrače se delijo je v tem smislu, da je potrebno posoditi igrače s katerimi se ne igra otrok in so drugače njegove. Če se pa z njo trenutno igra, pa mu seveda ne boš šel govorit, da mu jo mora posoditi. Zakaj? Naj si poišče drugo ali vpraša, če zamenja.

< Sporočilo je popravil Paštetka -- 4.2.2012 16:27:28 >

Jaz sem načeloma takrat posrednik, ko vidim, da je moj otrok v nevarnosti, ali maltretiran v smislu stisnjen v kot pa ne od vrstnika, pač pa od starejšega otroka.. .
Sem mnenja, da se za določene stvari morejo pomenit sami, da pa kdaj pa kdaj tudi posredujem. Konec koncev smo mame tudi zato, da otroke varujemo, in da se ob nas počutijo varne...

< Sporočilo je popravil dreamhorse -- 9.2.2012 14:53:25 >

Imamo dva malčka (družinski prijatelji), ki sta katastrofi pri deljenju igrač (in vsega kar jima pride pod roke).
Pri enemu se mama trudi in mu razlaga in poskuša z lepimi besedami, če ne gre mu vzame vstran in s tem se tudi jaz strinjam - če noče deliti tudi sam ne bo imel. Je sicer jok, ampak deluje
Pri drugemu se starši niti ne zmenijo ampak uživajo v tem da je njihov otrok tako močan da lahko vzame vse in vsakomur. Njihovo prepričanje je, da bo v življenju takšne lastnosti potreboval, saj so časi takšni, da je to zaželena in nujna lastnost ljudi

Meni so zmeraj šli na živce otroci - egoisti, še bolj pa starši, ki to podpirajo. Mislim da je prav da se takšne otroke pravilno usmerja (ne le z lepo besedo, ampak tudi z dejanji), ker so slej ko prej nezaželeni v družbi in s tem posledično tudi njihovi starši.

Odrasli ne rabimo deliti svojih materialnih stvari z drugimi? O pa še kako delimo in to je popolnoma samoumevno- sosedu se pokvari kosilnica, znanka prosi za posodo za eno priložnost, bratu se pokvari avtomobil, prijateljica nujno potrebuje kakšen € za kratek čas,... Mi zelo dosti delimo in to pričakujem tudi od svojega otroka.



< Sporočilo je popravil amii -- 14.2.2012 16:17:18 >

_____________________________

Pa imamo svoj sonček