Lep pozdrav vsem skupaj!
V upanju, da bom dobila kakšen vaš nasvet, se s problemom obračam na vas v forumu.
Imam dve hčerki (stari 7 in 5 let).
Starejša hodi v prvi razred devetletke . Z osvajanjem znanja ni nobenih težav (na kratko). Pojavila pa se je težava v njenem obnašanju. Zelo je ukazovalna in zahtevna do svojih "prijateljev". Od vedno je bila v igri organizator in vodja. Zgodi se, da prijateljici reče: posodi mi to, če ne ne bom več tvoja prijateljica (kar smatram za grožnjo)... Uveljavlja svoje mišljenje in ideje...včasih pa po mojem pretirava...Pogovarjali smo se z njo in ji razložili, da bo s takim načinom izgubila prijateljice...Precej je ljubosumna tudi na mlajšo sestrico....Kaj naj storim oz. storiva z možem?

Razen pogovorov nič kaj dosti. Mislim, da je zelo veliko že to, da ti veš, da njeno obnašanje ni najboljše. Veliko staršem se namreč tovrstna drža njihovih otrok zdi sila imenitna in jo celo vzpodbujajo. Jaz sicer nimam takšnih izkušenj s svojim otrokom, je pa takšne sorte sosedova deklica. Njena mama je strašno socialen in empatičen tip človeka, zato je zaradi njenega obnašanja precej nesrečna. Vendar skupno ugotavljava, da se kaj dosti ne da storiti. Ona je šla do vzgojiteljice (gre za 5 letnico, ki je še v vrtcu) in jo prosila, naj njeni hčerki ne daje nikakršne prednosti, prej obratno. Pač dala ji je vedeti, da se njenega vedenja zaveda, pa tudi, da ni ena od tistih staršev, ki bo skakala v luft, če bodo njeno kraljično kdaj "zatrli"... S sosedo tudi intenzivno iščeva kakšno knjigo, risanko, film, ki bi obdeloval to temo, vendar še nisva nagruntali nič pametnega. Tako da so na razpolago res samo pogovori. Seveda ne takšni, vsiljivi. Pač, kadar nanese priložnost in se da kakšno zadevo obrniti v to smer, soseda to vedno izkoristi. Vsakič, kadar je mala v kakšni situaciji nadvladana, jo opozori, da se tako vsak dan počutijo njene prijateljice, itd.

Saj vem, da nisem dosti pomagala, morda le v toliko, da veš, da nisi osamljena...