Citiram iz Primorskih novic:
Nataša Rijavec Klobučar,
spec.zakonske in družinske terapije
Ko otroci presežejo prvo leto svojega življenja,se sem pa tja pojavijo prvi poskusi trmarjenja.Kar naenkrat se "pridkan" in miren otrok sprevrže v malega tirana,ki grize in tepe,cepeta z nogami in lošči tla v trgovini,nas pa spravlaj v sramoten položaj.
Vsi nasveti,kako ukrotiti malega izzivalca delujejo le za kratek čas,in vedno znova moramo iskati nove prijeme,da na vpitje,kričanje in metanje po tleh ne reagiramo s palico.Trma je ena izmed neizbežnih razvojnih faz,ko otrok skuša nadzirati okolje,v katerem živi.Čustveni izbruhi pa pfredstavlajo največkrat problem staršev in le redki zmorejo na trmo gledati,kot na normalno pot v razvoju malčka.Kaj storiti,se sprašujejo starši,ki postajo namočni ob otrokovih nenadnih napadih trme,ki se zgodijo iz banalnega vzroka(če je kozarec napačno postavljen,naprimer)
Strokovnjaki sicer podajajo različne napotke,a roditelji so tisti,ki morajo poiskati najustreznejšo,svojemu otroku.Gotovo lahko vsi prepoznate,kdaj se bliža vihar,ali so to obložene police v trgovini,hranjenje,oblačenje.Vsemu se ne da izogniti,vendar pa lahko,naprimer kopanje spremenite v igro,otroku ponudite izbiro.katero obleko naj obleče(modre ali zelene hlače)v trgovine pa ne zahajte prepogosto z otrokom,če vam rad uprizarja predstave.Vnaprejšni dogovor kaj bomo otroku kupili ali kako vam bo otrok pri tem pomagal(nosi listek ali kartico,poišče med policami tisto kariščete)bo tudi otroka vključilo v dogajanje.Če otroku grozimo,da bomo ob njegovem neprimernem obnašanju odšli domov,moramo to tudi storiti,saj bodo drugače naše besede le parzne grožnje.
Nekatere otroke umiri tudi trden objem umirjenih staršev,božanje in izkazovanje naklonjenosti.Med nasveti v literaturi boste našli metode ignoriranja ali pa ob otrokovem kričanju,hitite po stanovanju,brišete prah ali pa se zčnete "pogovarjati" z igračami in jim razlagati,kako je <Marko jezen.Vaše vedenje bo pritegnilo otrokovo pozornost.Med ignoriranje spda tudi to,da enostavno preslišite otrokovo kričanje ali pa mu date neko navodilo
( naj vam nekaj prinese,naj stopi do vas nekaj pogledat)
Uporabite lahko tudi šale,pesmice,nekaj kar otroka premoti.Ignoriranje pa naj ne bi postal stalen način spoprijemnja s trmo.Konstruktivnejši način je način,ki bo pomagal otroku sprejeti in razumeti v njegovem ihtenju,način,ki mu pomaga,da se zave kako se počuti in ga tudi nauči,akako izraziti svoje občutke.
Otroku med njegovim upitjem mirno povejete kako se počuti:Vidim,da si zelo jezen,ker tako kričiš,povej kako jeznega se počutiš:To pa je najtežje takrat,ko smo sami zelo razburjeni in si moramo vzeti čas,da najprej sami sebe pomirimo.Težko si je priznati,kako smo razburjeni,si vzeti nekaj sekund,globoko vdihniti,se umiriti in nato otroka mirno objeti in ga potolažiti.Čeprav se vačsih zdi,da klofuta in tepež delujeta,v resnici otroku le povemo,da on ni v redu,in ne njegovo vedenje,sami pa se ,ko zagledamo solze v otrokovih očeh,počutimo krive.
S trmo imamo probleme starši in ne otroci,zato se moramo najprej,sami zavedati svojih čustev,da jih bomo znali pomagati izražati tudi otrokom.
