Kako motivirate otroke da z kaj večjim veseljem vzamejo v roke kaj zanimivega za brat. Imamo 7 letnico, ki ji ne diši branje. Ok malo sem kombinirala, sem ji sama pisala besedilo. Vmes kaj štosnega napisala, da je bilo smeha. Uporabile sva križanke- Duhec, da je pisala. Tudi CICIDO, CICIBAN. A kar muka ji je brati. Vem, da ji še ne gre tako kot vrstnikom, zato je treba vajaaaaaaa.

A ja,tisti ki znajo že pri 4ih brati, to spreglejte. Res pa je da ravn naša 4 letnica se bolj zanima za črke kot tavečja,...

Zanimiva knjiga, katera jo potegne noter. Sicer za deklice ne vem, naša dva sta bila pri sedmih letih nora na Kapitana Gatnika. Ali ji pa kakšen strip kupi (tom&Jerry, Miki miška,...)

_____________________________

Meggi, to je tako, kot bi jaz pisala v začetku septembra. Naš mulček ni hotel slišati o branju in o vajah. Noben Cici.... , Mojster Miha, kajvemkajže ni bil zanimiv, če bi moral sam kaj prebrati. Če sva brala midva, pa je bil seveda ultra zanimiv. Čez nekaj časa sva mu družno ukinila suport in ko je sprašegal, kaj piše, sva mu lepo povedala, da zna sam prebrati. Tako se je najprej navadil prebrati naslove, potem pa še kaj več. Od navdušenja še zdaj ne skače, ampak odpora ne kaže več. Pomagalo je tudi branje kratkih ugank, pri čemer je vadil tudi razumevanje prebranega. Zdaj kaj kratkega prebere tudi mlajšemu bratu in se mu prav dobro zdi. Posebej zanimiva je seveda lista želja za prihajajoče radodarne strice No, tole so do sedaj naše izkušnje, kako pa bo šlo naprej, bomo pa videli.

_____________________________

Oči: "Sine, kaj delaš?"
Sin: "Nič oči. Pa to počasi!"

Ma kaj pa vem, motivacija.... a veš, motivacije za to ne more imet, ker nekaterim je resnično težko se naučit brat - cilja dolgoročnega pa tudi ne more imet, ker ne šteka še, da bo ta napor obrodil razumevanje branja, ki je lahko ful fajn. Branje ni glih nekaj strašno enostavnega. Tako da jaz ne bi glih forsirala na ful teh reči. Bi se pa zmenila, da bere recimo en določen tekst ali pa če hočeš rajši en določen čas, ki nikakor ne sme biti daljši od 15 minut na dan in to bi bilo to. Ta čas moraš določit ali pa določita z otrokom skup. Vsak dan ista ura in brez odlašanja in tečnarjenja in potem konec. Najboljše je, da čim prej v popoldnevu, ker če bosta prestavljala eno zoprno stvar na večer, vaju bo morilo cel dan.
Na začetku si lahko izbereta eno zgodbico, pa jo otrok prebere kolikor se pač zmenita - en del, ti pa potem še enkrat od začetka do konca. Normalno je, da otrok na začetku še ne razume prebranega. Nekateri še dolgo ne razumejo, četudi tekoče preberejo besedilo. Drugi pa obratno, se zaletavajo z branje, pa dosti razumejo. Kasneje lahko prebereš ti samo od tam, kjer je otrok nehal, do konca.
Kasneje, ko otrok že vsaj malo razume, kar prebere, se lahko gresta tako igrico, da otrok prebere en stavek, ti pa naslednja dva. Ali pa otrok en odstavek, ti pa naslednje 3 odstavke.
Ko pa je otrok sposoben slediti, pa lahko ti prebereš en del, potem ap na mizo spustiš kamenček, kocko, karkoli pač in od takrat naprej bere otrok. Ko otrok spusti kamenček, bereš naprej ti.

Čisto na začetku mu lahko skopiraš kakšne slikce in na drugo stran prilepiš napisano ime, kaj je na sliki. Otrok prebere kaj piše in preveri na drugi strani, če je prav prebral. Ma samo ne vem, a se ti to ljubi doma delat, če je smiselno, te reči uporabljamo v šoli, ko to delamo. Pa še dosti drugih, tudi na cd-jih dobiš take sorte igrice, bralne, samo se mi zdi, da je prezamudno. Usedita se za tistih 10 minut na dan za brat karkoli že otroškega in to je to.