Moj sinko, star je 2,5 let se neverjetno rad vrže po tleh, kadar kaj ni po njegovem.
Naprimer za zajtrk hoče čokolado in takoj, ko mu rečem NE, ZA ZAJTRK PA NE MOREŠ ČOKOLADE, se mi vrže na tla in se včasih celo udari z glavo (za nalašč).
Me skrbi, da si bo kdaj kaj naredil!  Pa pošteno povedamo mi gre to ornk na živce.  Kaj če mi to naredi v trgovini?? Kaj naj naredim??  Sem mu že 100X povedala, da je to grdo in da to počnejo samo grdi fantki, pa ni haska!!

Pa naj se meče!Brez skrbi, otrok se zna vržt na tla in se nikoli ne bo tako, da bi se kaj poškodoval.Ker to ni njegov namen, njegov namen je izsiljevanje.Moj se je eno obdobje tudi metal, tudi v trgovini...pa ga nisem preveč šmirglala in je hitro dal mir.Samo ne pokaži mu, da ti gre to na živce, ker bo potem še raje to počel.Daj mu vedeti, da je za zehat dolgočasen, pa bo hitro mir.Vsaj po mojih izkušnjah je bilo tako.

_____________________________

Vprašaj se, ali te bo to kar počneš danes,kaj bolj približalo tistemu,kar bi želel biti jutri!

Se strinjam z Njuskalo. Bo kmalu ugotovil, da ga ne smirglas in bo nehal. Pa nikakor mu ne pokazi, da ti gre to na zivce ker potem je on zmagal. Sploh pa mu ne smes popustiti ker potem ve da z metanjem ob tla doseže svoje.

Sem prebrala v eni knjigi, da kar pri otroku ne odobravaš ignoriraj, tako da probaj čeprav je včasih res težko.Ko ti naslednjič naredi "štalo" ga daj na ignore.

veliko sreče

naj se meče, jaz stopim čez njega in grem porihtat tamalo, al pa tisto kar delam. če njemu paše, pa se po par minutah umiri.

_____________________________

Najlubkejša stvar, ki se nam lahko zgodi, je dojenčkov smeh. (Sigmund Freud)
-----------------------------
Takole pa napreduje naša hiška. http://www.podsvojostreho.net/weblog.php?w=120

Evo, jaz tudi pravim: Naj se meče. Ti ga samo zraven vprašaj, če je fesjt jezen. Potem pa še rečeš kaj v smislu, uf, si pa res jezen, ampak ne, čokoloda ni za zajtrk. Menda je treba jezo ubesedit. Jezen je pa vsekakor lahko, ni nič grd zato.

Ignoriraj ga, mogoče res težko, ampak po mojem najboljše zate in za njega.

Jaz sem mu tudi velikokrat dopovedovala, vendar takrat, ko je bil v afektu, ni nič štekal oz. poslušal.

Pol sem se pa kar usedla in začela npr. pet kar nekaj, pa je nehal.

Točno to, ne govori, da je zato grd fantek. A si ti tudi, kadar si jezna grda teta?

Vidiš, zame pa to ni 'grdo'. Grdo je pretepati, ščipati, pljuvati, preklinjati, dajati noge na mizo... če se pa meče po tleh, je pa to...hecno, neumno...in predvsem brezveze. Se strinjam s predhodnicami, naj se meče. Bolj ko mu boš razlagala, rajši se bo metal, ker takrat ko je jezen, hoče naredit nekaj 'grdega', hoče ti vrnit, ker ga ne 'ubogaš'.
Če ni odgovora s tvoje strani, hitro odneha. In nikar se ne boj za njegovo varnost.  Se znajo vrečt po tleh.  Dokler se je naša le metala, sem jo ignorirala, če je to pospremila še z huronskim dretjem, ki po par opozorilih ni prenehalo, sem jo pa napotila v njeno sobo, ker mene pač bolijo ušesa.

Jaz bi ob takšnem izpadu zapustila prostor in ga popolnoma ignorirala. Mogoče bi mu poprej še navrgla, da je smešen. Dokler boš reagirala na njegove izpade, jih bo ponavljal- saj to hoče- tvojo pozornost.

Ja, to se tudi strinjam.Saj ima tudi otrok pravico, da je jezen.Ne ga naučit, da bo zadrževal svoja čustva, naj jih kar izrazi, samo usmeri ga ,kako.Obnašanje, ki ga ne maraš, naj bo označeno kot velik dolgčas, posledično se bo otrok naučil, da tako ne doseže nič, pa bo ubral  drugo , bolj pozitivno taktiko.Obnašanje, ki ti je všeč, pa pohvali..kakšen frajer je...in to tudi vedno učinkuje.Otrok vedno hoče le pozornost, negativno ali pozitivno, to niti ni važno...sem že slišala od otrok, da namenoma težijo, zato da jih starši naderejo..kao, da se vsaj takrat ukvarjajo z njimi Žalostno.

_____________________________

Vprašaj se, ali te bo to kar počneš danes,kaj bolj približalo tistemu,kar bi želel biti jutri!

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Akil, kjerkoli to naredi, vedno reagiraj enako. Pusti ga, naj te ne vrže iz tira ne mali ne okolica. Meni je ležal na tleh in kričal sredi Maribora, ker nekaj ni dobil. Lepo mirno sem odkorakala naprej in po nekaj korakih je mali trmici postalo jasno, da z izsiljevanjem ne bo nič in je pritekel za mano.
Bolj kot ne vsi starši gremo čez to. Če pa bo kakšna pametna pripomba mimoidočih, se ne oziraj na to. Za vzgojo svojih otrok smo odgovorni mi in ne brihtne "tetke", ki iz dolgega časa brusijo jezike. Ali pa katero vprašaj, če je ona svojim otrokom dovolila tako obnašanje.

Tudi jaz sem vedno to ignorirala. Pa je hitro minilo, ko ni bilo učinka. Včasih sem celo zapustila prostor (doma) in za sabo zaprla vrata. Ko je videl, da izsiljevanje ne pali, je bil v zelo kratkem času za mano in dobre volje, kot da se ni nič zgodilo.

V trgovini pa tako, sta si zmeraj smela izbrati eno stvar in nič več. Če sta si že eno izbrala pa sta potem zagledala kaj drugega in bi rada še tisto, sem dala na izbiro katero stvar želita, drugo sta morala vrnit nazaj na polico.

Tudi moj enoletnik se v jezi zelo rad buta v glavo (recimo pri hranjejnju če mu ni kaj prav, se v trip trap z glavo tolče). Zdaj ne vem ali to zanbalašč počne ali ne, vem pa da trmari, in zato ga pustim da odtrmari svoje potem pa je mir. Nikjer ne delam izjeme, če se mi pa nekje zunaj trmari, nič ne popuščam, ker če bom bo to on hitro izkoristil v svoj prid.
Kako me pa drugi gledajo, mi je pa malo mar.

Moj otrok se zna vržt ob tla od trenutka, ko se je postavil prvič na noge. Je že ležal na sredini pločnika, na sredini dvorišča.... Zanimivo mi je samo to, da se večinoma meče ob tleh zunaj oz. v pričo drugih ljudi. Doma očitno nima niti take velke potrebe, čeprav je bila že situacija ko je ležal na sredini kuhinje, zaprl oči in se delal, da je "mrtev". In punce moje, moj sin je star šele 18,5 mesecev, kaj šele bo.  

Ga pa tudi jaz pustim, da odtrmari svoje. Če pa slučajno nimam časa, ga pa poberem in odnesem  s sabo. Vendar pri tem vztrajam, da ne dobi tistega oz. da ne doseže tistega zaradi česar se je strmal. Najbolj zoprno je, ko je ves lep in zrihtan kam za na obisk, al pa za k doktarju, al za v trgovino, in se mi vrže pred avtom na umazana tla, po možnosti mokra od dežja. Juppiii!

_____________________________

Ponosna mamica Aneju in Jakobu.
--------
Vsaka mama je prava mama, dana za srečo in veselje. Prava. In ena sama. Za vse življenje.
(T. Pavček)