Naš tamal je zdaj bolan,ima vnetje ušes,pa virozo,pa kaj jaz vem še kaj vse.
In povrh vsega mi zdaj spet noče jest,pa tok smo se namatral,da je vsaj kolikortoliko pojedu,da je šla teža počasi gor.Zdaj je pa shujšu v treh dneh 300g,ki smo jih nabirali tri mesece.Noče in noče jest,mogoče vsega skupaj deset žlic na dan.Aja,naj povem še da je zelo prelahek in nas vedno zaradi tega sekirajo,tudi na preiskavah smo bili zaradi tega ampak je zdrav.Samo jest pa ne.
Kakšne zvijače prosim,ker res ne vem kaj naj.skoz pa tud ne morem hrane stran metat.
obupujem,help

Joj Silva,te cist zastopim.Res,da smo mi kar konkretno oblozeni,ampak vem kako je,ko so bolani in jim nic ne pase,potem je pa se toliko huje,ce so suhci.
Jaz Lana malo zaposlim z njegovo najljubso risanko in noter pade in pozabi,da mu hrana ne pase ter vsaj nekaj poje.Lanu,ko je bolan drugace same take slane stvari pasejo kot so bobi palcke,grisini,...in mu kar pustim to jesti,da veliko pije.Vse te prestice,palcke,grisine mu dam v loncke in nastavim po mizicah in ko gre mimo dostikrat vzame kaj za grickat.Poskusi!

Moj je imel tudi virozo in vnetje ušeš in zdej ene 14 dni sploh ni hotu jest, mogoče 2 žlički in konec. Zdaj pa v tem tednu prav fajn je. Jaz opažam, da če se jaz ful sekiram če ne je in mu vse živo ponudim, poje manj kot pa če mu dam eno stvar in če nočes pusti in potem ponavadi poje. Samo je pa res, da naš ni prelahek.

Ko bo lačen bo že jedel. Več ko delate panike okrog tega slabše je. Vem, da ni enostavno moj je med boleznijo tudi štrajkal s hrano, pa ga nisem silila, samo veliko tekočine pa je.  Zdaj ko se je pocajtal zopet lepo je.

Joj, Matija, Matija, spet mami sekiraš!

_____________________________

Osrečujejo me zakladki Nika, Jaka in mali Izak:-)

Joj Matija Matija. Upam da si se pocajtal. Veš Silva tud jaz ogromno stran vržem hrane. Sem se na začetku full sekirala, pa sedaj ne več.

Daša bi tud sam ene tri žličke pojedla in konc. Nima zicledra al kako se že reče. Potrebno je full animacije (risanke, knjigice, metanje kock z zaletom na tla...) in potem pozabi da papa (pobaše pa cca 1 jogurtov lonček juhce za kosilo).

Jaz med boleznijo otroka nikoli ne silim s hrano, niti ne fintiram. Ker se mi zdi, da telo pač že samo pokaže, kaj mu paše. Če mu paše, naj je, če ne, pa bolje, da ne. Dobro pa je, da pije. Pri nas ponavadi kar Cockto, ker mu paše. Saj ponavadi po tem, ko je bolezen mimo, malo notri prinesejo. 

Moj Jan je bil po vseh možnih medicinskih tabelah vedno na spodnji liniji "normalne" teže in višine, pa se nisem zaradi tega nikoli sekirala. Tudi mene in njegovega očeta ni ne vem koliko skupaj in se mi zdi to logična, genetska posledica. Je bil pa vedno zdrav (z izjemo uroinfekta takoj po rojstvu) in zato se nisem obremenjevala. Kljub temu, da otroci marsičesa ne razumejo, večinoma pa samo ne znajo povedati, sem jaz kar lepo zaupala otrokovi presoji. Če je lačen, bo to sporočil, na takšen ali drugačen način. Z jokom ali z besedami. In pri nas smo na tak način tudi jedli. Nikdar ga nisem hotela siliti ne s hrano ne s pijačo. Mislim, da bi s tem dosegla samo to, da bi ga od določene stvari odvrnila, kar pa bi bilo, dolgoročno gledano, še slabše. Res je, da sem mu večkrat ponudila, a če je zavrnil, ga nisem silila. Če je pa hotel jesti 5 minut kasneje, je pa dobil. Zaradi tega imam mogoče še danes nekoliko več problemov s tem, da se Jan ne zna (in noče) držati ur obrokov, ampak zdravje se mi zdi pomembnejše od ure, kdaj kdo je. In kaj.