Dober dan! Sem 40 letna ženska,ki je spoznala nekega moskega pred dobrimi 15 leti. Z njim imam 3 otroke. Zadnje 3 lete imamo z njim resne probleme. Odkar se je rodil zadnji sin(star je 3 leta) se je vse skupaj začelo želela sem si še 1 otroka in zgodilo se je. Ko sem mu povedala da sem noseča me je najprej vprasal ali bom sla splavit?(samo cudno sem ga pogledala, od takrat se je vse skupaj zacelo zacel se je spreminjati).Jaz in moja hcerka in starejsi sin smo bili zelo veseli, ko se je sinek rodil. Njemu je bilo na zacetku vsec, potem pa vec ne. Opisala vam bom 1 leto, ker se vsa 3 leta ponavljajo. Nikoli ne jemo skupaj, ker ga nikoli ni doma ali pa nikoli nima časa. Rada bi, da bi skupaj pojedli kosilo, večerjo kot prava družina. Vedno me je izkoriščal za denar in zdaj ko smo blizu razhoda govori da mu nikoli nisem dala nič! Kupujem hrano, plačujem položnice, kupim vse za otroke on pa nič. Ne komunicira z starejšim sinom in z mano. Sin ga je velikokrat prosil za pomoč v šoli za kakšno nalogo, ali da bi mu kaj razložil, nikoli ni hotel, vedno govori da on tudi ne zna..... Ko pride poletje za kakšne počitnice,izlete otroci hocejo na morje... Vedno recemo kdaj gremo, ponavadi takrat ko imam dopust, on ima svojo privat podjetje. Vedno smo ga prej vprasali, a nikoli nima časa za družino niti 1 uro na dan! Ko smo mu povedali da smo rezervirali dopust, on pa je takrat rekel odpovejte. Nikoli nisem upala pelati sama na morje, ker je vedno strasil mene in moje otroke citiram" Ne boste prišli živi iz avtoceste " in podobno. Verjemite doma je takšna psihoza v hiši, vedno nas obtužuje, kar sploh nismo naredili , reče da smo mi uničli različne stvari. Nazadje si je izmislis, da ga hoče moj starejsi sin ubiti!(bolano) vzel je noz in rekel starejsemu sinu naj ga ubije.... Sin je planil v jok in se zaklenil v sobo. petkrat na teden pride domov zvečer, cel zapit, na dan pokadi 1 skatlico cigaret. Njehovi starsi se vmesavajo.. enkrat sem njehovi mami samo povedala kaksen je in cez 1 uro je poklical njegov očim in me začel hudo zmerjati.BESED NE BOM GOVORILA, KER SO PREPREPREGRDE). Takrat ko bi mi moral moj partner stati ob strani mi ni , vse mi je potlacil dol. Nikoli ne stori nicesar za druzino. Zato sem se odlocila da se z otrocmi izselim v stanovanje. Povedala sem mu da imamo novembra(konec letošnjega meseca) razgovor na socialnem. Rekel je da mu je vseeno. 2 leti mi je govoril, izselite se že saj že 2 leti govorite. Takrat je videl da mislimo resno.. Naslednji dan mi je rekel da imamo čas da se izselimo do 1 novembra. Vse smo imeli ze skoraj pripravleno, ko reče ne bote se izselili dokler se ne bomo zmenili na sodišču... Bila sem v šoku tudi moji otroci. Nevem preprecuje mi izselitev , ali naj ko gremo na socialno bom zraven vzela starejsega sina in hcerko da se onadva povesta vse dogodke. Rekel je da hoce imeti polovično skrbništvo za moje sinčeka, ki je star 3 leta. Nočem da ga dobi za 50% ker to pomojem ni mozno. Ali lahko recem svetovalki, če lahko cez par dni po socialnem poklice policijo, ker se bi radi izselili. PROSIM ZA POMOČ, TEH DOGOTKOV , KI SEM JIH OPISALA JIH JE ŠE 1000 AMPAK POVEDALA SEM VAM JIH SAMO PAR. Hocemo se izseliti prosim za pomoč! In ali lahko dobi skrbnistvo? Najlepša hvala za pomoč, ker smo obupani.

Kako naj ti mi pomagamo pri izselitvi? Očitno imaš kam za it, drugače ne bi imela vse že spakirano. In ne razumem, kako ti lahko preprečuje izselitev. Vas zaklene v stanovanje al kako? Ker imam občutek, da je pri tebi problem v psihi, ne pa v tem, da se ne morete izselit. Ker spakirat kovčke in oditi ni tako težko. Sploh če praviš, da si tega močno želiš.

Oče ima, tako kot ti, pravico do otroka. Lahko na sodišču doseže deljeno skrbništvo, lahko samo sporazumno določita stike, v najslabšem primeru lahko dobi tudi polno skrbništvo. Nikoli ne veš.

Ne vem, kdo je tukaj bolj bolan, ali mož, ali ti, ki kaj takega prenašaš.

Vsaka zgodba ima dva konca in skoraj prepričana sem, da tvoja tudi.

Očitno zadnji otrok ni bil želja obeh, tako tebe kot matere in moža kot očeta in to dejstvo je pri očetu nekaj korenito spremenilo v odnosu do družine in otrok. Zdaj pa se situacija samo stopnjuje.

Oče ima v osnovi vso pravico do skrbništva - popolnoma enako kot jo imaš ti.  Glede na to, kako enostransko si situacijo opisala, ne znam dati odgovora, kaj bi bilo bolje. Ker vsaka zdrava ženska bi iz takega odnosa (če je res tak) že zdavnaj odšla - ti pa nisi. In to ni prav zdrava perspektiva in podlaga za vzgojo treh otrok.

ojoj, ubogi otročki.

_____________________________

Nihče vam ne more dati več, kot vam jaz lahko obljubim.

a ni že pred kar nekaj časa tudi imela ena 'mojca' neke 'izpade' ravno na tem forumu?

_____________________________

CARPE DIEM!

Ja, ena podobna mojca je bila. Bolno, tole.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Bolni so ti odgovori...no, črke, ki niti niso odgovori.

Če je alkoholik, ki terorizira svoje otroke, potem ne. Isto bi veljalo, če bi bila taka mama.

Otrok ne bojo delili, to ni navada pri CSDju, ker je zanje vseeno najboljše, da so skup, da imajo vsaj drug drugega. In starejša dva ne bosta nikoli izbrala njega (glede na to, da bojo njuno mnenje že upoštevali), tako da se tega nimaš kaj bat. Lepo spakiraj, ko bosta otroka v šoli in pojdite. Po ostale stvari se lahko vedno vrnete kasneje, ko se bojo odnosi malo umirili.
Vprašaj na csdju za kako psihosocialno pomoč, ker jo boš verjetno rabila.


_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

Saj pravim - v osnovi. Izhodišča so enaka.

Če vam ne pusti odditi lahko na centru zaprosiš tudi za odhod v varno hišo, dokler zadev ne uredite. Ker med tem čakanjem na odločbo sodišča mož verjetno ne bo najboljše volje in bi bilo dobro, da si z otroci na varnem. Tam ti bodo nudili tudi pomoč v smislu svetovanja, opolnomočenja.

Pogumno stopi do CSD-ja! Na tebi je, da omogočiš otrokom varno življenje, kakršnega si vsi zaslužite!

Najbrž si res v stiski, če si tukaj povedala svojo zgodbo  Ukrepaj takoj !!  Odseli se . Če se ga bojiš prosi za varno hišo. Že to da gre sinu nož ponujat... adijo pamet. Pojdi korak za korakom , se pozanimaj, ne čakaj , da se stvari same uredijo. Veliko sreče

Po vaših obsojajočih odgovorih (pa ne vseh) vedno bolj opažam kakšna slabše kot živalska družba smo postali. Ženska je očitno v veliki krizi in ne ve kaj in kako storiti. Ljudje smo si drugačni in ni res, da je tako lahko spakirati kovčke in oditi. Sploh s 3 mi otroci. Po opisu sklepam, da ima njen partner velike psihološke težave, ki jih znaša na družino, verjamem da jih ima posledično tudi ona.

Mojca predlagam ti, da se obrneš na CSD in poveš kaj se dogaja in tam boste skupaj našli rešitev. Če se ti zdi, da partner tebe in tvoje otroke ogroža se poskušaj izseliti takoj.  Če nimaš kam kot so napisale v varno hišo. Podkušaj biti mirna in vsekakor ne delaj scen. Odseli se takrat ko ga ne bo doma.

Mislim da zgodba v celiti ni izmišljena, tako da avtorici tudi jaz predlagam da se čim prej odpravi po pomoč, na policijo- ob neumnih izpadih moža zvezi z umori, uboji, na CSD, šolsko svetovalno službo,
ma prav povsod kjer je možno, saj ni vrag da ji nekdo ne bo prisluhnil!!
Pa res ne dolgo čakat!!!

_____________________________

Kdor govori za menoj, govori z mojo ritjo!!

I saw an angel become the devil
Still they look pretty good hand in hand
Well baby, I don't need any of them
Heaven nor hell
Volbeat!!

Jaz ti tudi predlagam, da se čimprej izseliš, če to nameravaš in da se mu ne pustiš ustrahovati še naprej. Izkoristi trenutek, ko so otroci v šoli in ko njega ni doma in spakiraj čimveč stvari in pojdi - saj si rekla, da že imaš urejeno kam boš šla?
Če se ga bojiš pa tako kot je tudi že ena predlagala, zaprosi za varno hišo za vsaj ta čas dokler se stvari ne umirijo in vidva uredita na sodišču.
Če ti bo fizično preprečeval izselitev ali da se vrneš po stvari pa mislim,da lahko zaprosiš tudi za spremstvo policije - pozanimaj se.
Sigurno to ni zdravo okolje ne zate ne za tvoje otroke - otroci so na prvem mestu, misli na njih in zberi moč zaradi njih. Uspelo ti bo, jaz verjamem vate! Srečno!

HITRO OD MOŽA VSTRAN, DA NE BOMO SPET POSLUŠALI PO MEDIJIH O KAKŠNIH DRUŽINSKIH TRAGEDIJAH
EDINO ENA STVAR ME MALCE MOTI - TVOJ SIN, TVOJI OTROCI? ALI NISO OD OBEH?

_____________________________

Pa imamo svoj sonček

Tragedija je bila narejena v trenutku, ko se je žena odločila za svojega tretjega otroka.

Sicer sem prva, ki bi ob takem ravnanju moža klicala policijo; čeprav - razumem tudi njega in njegov izbruh ob obnašanju žene. Koji faktor je le on, da ga bo posesivna žena upoštevala. Ni ćudno, da znori. Če bi bil ženska, bi že prej - samo ženskam se nasilje oprošča.

< Sporočilo je popravil milijonarka -- 12.11.2011 15:14:19 >

Torej to kar sprašuješ med vrsticami - verjetno ima tvoj mož psihične težave. Kakšne, od kje, zakaj, ne vem, je pa precej možno da jih alkohol še vspodbuja. Torej previdno. Verjamem da res ne veš kdaj se mu bo kaj utrgalo in kako bo reagiral.

Prav gotovo pa za čas "prisilnega" skupnega življenja primerno porazdelite obveznosti. Kot on od tebe zahteva da ostaneš lahko ti od njega zahtevaš da prispeva v skupno gospodinjstvo - pa ne samo finančno. Pogajaj se. Npr. "Ti veš da mene in ne otrok ne moreš prisilno zadržati. Če hočeš da ostanemo potem mi hočemo da bo tako in tako." Torej tudi on mora imeti "nalogo", svojo obveznost.

Ko berem ta vaš klic na pomoč, mi postaja slabo in bi bruhal če bi mogel,ampak ne morem.V mojem življenju v katerem sem že doživel vse,razen tega navedenega kupa laži,enostranskega obtoževanja si lahko samo rečem nekaj, da lahko človek ki gleda samo svojo rit in korist , kateremu nikoli nisi želel kaj slabega, navede toliko laži in natolcevanja,?kaj sem gledal vseh 18 let.Seveda človek ni žival katero vodi nagon, ampak ima upanje da bo boljše in da lahko nekoga spremeniš , ampak to je primer v pregovoru:volk dlako pusti ampak kože nikoli ne zamenja.Moram tudi podati odgovore.
Vem da nisem idealen in da imam napake,samo izgleda da jih v naši družini in sorodstvu imam samo jaz in moje sorodstvo.Življenje gre naprej,vsaj sem v tej zvezi samo izgubil osebo ki sem jo imel rad, sina in hčerko  po svoji volji nista takšna in seveda malega za katerega  so me navedena laži najbolj prizadele.Mislim in verjamem da ko bodo otroci lahko razmišljali s svojo glavo,tudi ugotovili resnico,če tudi jo sedaj mogoče ne morejo. Življenje je bilo lepo in bi bilo lepo če ne bi nekateri gledali na svojo rit in korist in da bi malo pomislili tudi na svoje otroke,vnuke, katerim bo ostal v življenju samo en strah od očeta, pa makar z manipulacijo in lažmi.Navedem naj esej: briga me če uničim okrog sebe vse, zlomim svojega starejšega in mlajšega sina, svoji hčerki pa vcepim strah za vse življenje pred moškimi, tako kot so moji meni .
Odgovorov na laži ne bom podal , ker se ne spuščam tako nizek nivo.Samo vprašanje za Mojco 1234, Kje si bila 16 Let +2 leti in koliko kosil in posebej večerij je bilo tudi resničnih. Stroške je lahko omenjati s polno skrinjo in kletjo, toplo in vzdrževano hišo in avtomobili itd.,kolikokrat si se morala odpovedati dopustu,razen zadnjega leta.Samo še to bi dodal ,ali triletni otroci lažejo.

wtf? zanimivo še bo...

Lažejo ravno ne, izmislijo si pa marsikaj, brez skrbi.

Nam odgovorov in računov tule ni treba polagat, niti ni lepo če mislita svoje sranje prat v javnosti. Po prebranem ne ti in ne ona nimata pri sebi vse pošlihtano. Zmenita se med štirimi stenami, bo najbolje.

Ali na Centru za socialno delo, iz varnostnih razlogov.

Mislim da od tu izvira vsa težava. V zvezi s tem imaš zelo veliko bolečino. Zato te že majhne besede, ki za nekoga drugega, ki takšne rane nima, niso nič posebnega, takoj postavijo v stanje v katerem čutiš to bolečino. Jeza je samo takojšnja reakcija na bolečino. Tega pa ne more rešiti nihče, razen tebe in tudi ne ti sam.

A ni žalostno. Imata družino, otroke, hišo, hrano, gretje, avto a nimata tisto kar si želita ker so stvari (nepomembne za ostale) okrog katerih se kregata, za vaju pomembnejše.

Ampak vidva se ne kregata zaradi teh nepomembnih stvari. Vidva se kregata zaradi občutkov, ki jih  doživita ob teh nepomembnih stvareh. Ti občutki pa niso nepomembni, saj segajo globoko tja od kjer izhaja ta bolečina - daleč v preteklost, daleč prej predno sta se spoznala.


Izgleda, da se še vedno nisi ločil od svoje primarne družine. Kakorkoli že, tvoja dolžnost je da skrbiš za družino (ne samo finančno), ampak da si v prvi vrsti z otroci in tudi z ženo. Namreč to je sedaj tvoja družina in tvoje sorodstvo in tvoja naloga je da to svojo družino varuješ in braniš pred "sorodstvi" po ženini ali svoji strani.

Toda tvoja družina, tvoje novo sorodsvo je v težavah. Oba sta jo so sem pripeljala. Vprašanje pa je, ali boš samo jamral (se jezil) ali pa se boš potrudil. Velja za vaju oba.


< Sporočilo je popravil tehnofil -- 15.11.2011 11:00:04 >

Tudi ti odzivi so trud, ne glede na to ali se nam zdi, da v napacno smer.  Postaviti ljudi v situacijo, da jim razlagas zakaj in kako cutijo ter kako bi morali cutiti je tlakovanje poti v nesmiselno smer "upravicenega" in "dovoljenega" custvovanja. Izvor njihovih custev in reakcij se brez zelo poglobljenega poznavanja razlicnih situacij ne more dolociti ( ce se sploh lahko z vecjo gotovostjo kdajkoli ugotovi). Prav zato je potebno tudi smernice relacijske terapije jemati z zadrzkom, ne glede na to, da si ocitno nad njimi vec kot navdusen. Nesmiselno je "kloniziranje" ljudi kaj bi morali in kaj ne bi smeli... Kot vse druge terapeutske smeri tudi relacijska terapija ima svoje pomankljivosti, ki jih ne gre prezreti.

_____________________________

Hlapci! Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni, ustvarjeni za hlapčevanje. Gospodar se menja, bič pa ostane, in bo ostal za vekomaj; zato, ker je hrbet skrivljen, biča vajen in željan!
(Ivan Cankar)