Pozdravljeni,
imam en problem,ki ubistvu ni problem, ali pa je
doma imam 2 leti starega , in ker bi mu rada zagotovila čimlepšo prihodnost in bi bila rada še dolgo z njim sem se odločila da se lotim hujšanja, ki je pri meni NUJNO, saj sem velika 155cm in tehtam 75kg, kar je občutno preveč!!! problem pa je, ko se tega nikakor ne morem lotiti.... imate morda kakšne nasvete,ki bi mi pomagali oz.bi mi dvignili samozavest, saj sem čisto u k***. kupila sem si knjigo 90 dnevna ločevalna dieta, ker naj bi bila najbolj zdrava in uspešna od vseh diet....vem pa da moram začeti predvsem migat, ker niti ne pojem veliko...včasih še moj sin poje več od mene, pa je pravi suhec, vendar on vedno teka okrog, skače,...

ima katera kake izkušnje, mnenje, vzpodbudo ki bi jih delila z mano???

p.s.ne potrebujem nobenih obsojanj in podobnih reči, kar bi mi še bolj zbilo samozavest, potrebujem samo malo vzpodbude, sem pač tak človek, HVALA VSEM, KI MI BOSTE SKUŠALI POMAGATI!!!! 
L.P.

Loti se ločevalne če si si že kupila knjigico. In to jutri takoj! jaz sem šla 10kg dol in sem na svoji idealni teži. Pridruži se nam na kulinarični sloveniji, na forumu 90 dnevana ločevalna! če je družba, gre lažje, pa še ženske ti dajo kakšen nasvet, ko ga rabiš, pa seveda tudi moralno podporo. Jaz sem sicer na vzdrževanju, se pa še kdaj na tem forumu oglasim.

kar pridruži se.

hvala, se bom pridružirala, ker mi resnično manjka moralne podpore...
l.p.

_____________________________

UŽIVAJTE & IMEJTE SE ZELO, ZELO RADI S SVOJIMI SONČKI!!!

Tvoja odločitev je občudovanja vredna. Moj predlog je čisto enostaven. Za vsak dan ali teden si zastavi cilj npr. 4x na teden bom šla s sinom na enourni sprehod itd.
S hrano se poskusi čim manj obremenjevati, namreč podzavest začne avtomatsko shranjevat zaloge, če ve, da bo do nadaljnega telo stradalo.

Čim bolj se igraj z malim, dviguj ga v zrak, smejta se, ni važno kaj samo da se miga

Aja pa še to: naj te občasni priboljški pri prehrani ne pahnejo v slabo vest. Privošči si z vsem srcem in ceni vsak grižljaj, ki ga privoščiš svojemu telesu. Hujšanje je dolg proces, začne pa se v glavi. Izrednega pomena je zastavljeni cilj. Hitro hujšanje ala ločevalne diete so nenormalen pojav za telo in po teža se po končani ločevalni dieti tudi vrne.  Sedaj bodo prišle na plan zagovornice ločevanja, vendar vztrajam pri trditvi, da je potrebno ločevalno dieto ali vzdrževati do konca življenja ali pa sploh ne začeti z ločevanjem. Vse radikalne spremembe prehrane so kratkotrajne. Rada se imej. Sebe in svoje telo in privošči sebi in svojemu telesu polnovredno prehrano vsak dan.

Glavo gor!



< Sporočilo je popravil AnjaPH -- 17.11.2008 11:44:19 >

To si lepo napisala. najprej je potrebno , da ti naredi Klik v glavi in pol se loti ločevalne. samo vedeti moraš, da bo to tvoj način prehranjevanja za vedno, da je to " filozofija" in ne samo dijeta, ki traja 90 dni. Hrana naj bi bila namenjena za ohranjanje življenja, da nam pomaga pri ohranjanju kodicije, ne pa za potešitev čustvenih frustracij. Čeprav nekje moraš začet. ti se nam kar pridruži. če si res nisi ok, se kar loti s trdno voljo in boš shujšala. Vsaj jaz sem imela motivacijo tako, ker si nisem bla ok.

Meni je ločevalna pomagala, da sem hrano sprejela kot nekj kar koristi mojemu telesu, ne pa da jem vse od kraja negledenato če je to zdravo ali ne. Prej so moje muslije jedli molji , zdej jih pa brez problema pojem sama . pa dosti več imam samokontrole nad sabo. Odvisno pa je zakaj človek žrčka preveč. jaz sem jedla, ker sem gurman in ko sem se dobro počutla. Po moje je težje za tiste, ki imajo kakšne težave in jih rešujejo s prenajedanjem. Čeprav tudi mene čaka še dolga pot.

Najprej si preberi članek iz revije GEO 'Zakaj hujšanje redi' (zihr boš revijo našla v kakšni knjižnici) in si zapomni vsako črko. verjetno bo to spremenilo tvoje mnenje o dietah. potem pa začni migat... pa tut če je samo poplesavanje med pometanjem stanovanja. tok da se mal zadihaš, dvigneš pulz... vsak dan pol ure. poskušaj si tut uredit režim prehrane, število obrokov in uravnoteženost... namest dunajca na žaru pečen zrezek, namesto pomfrija na vodi kuhan riž... ne rabiš dosti odrekanja, samo neki sprememb.



_____________________________

Accept certain inalienable truths: prices will rise, politicians will
philander, you too will get old. And when you do you’ll fantasize
that when you were young prices were reasonable, politicians were
noble and children respected their elders.

ločevalna dietra je le začasna rešitev, saj boš sčasoma dobila vse kg nazaj. priporočam da si prebereš knjigo Jem, torej hujšam avtor :montignac. To je vseživljenski projekt zdrave prehrane, meni uspeva (glej moj podpis) in, če imaš voljo in si trdno odločena, bo uspelo tudi tebi.

nekaj najdeš tudi v forumu Družinsko življenje -> hujšanje -> Montignac


pa seveda še na:

http://montignac.mojforum.si/

< Sporočilo je popravil mojamura -- 17.11.2008 13:29:30 >

_____________________________

Assumption is mother of all fuc*k*ups.

Čestitam! Vendar tvoj podpis ne pove prav dosti. Napiši še začetno stanje in ciljno stanje (višina in teža).

To bo motivacija za avtorico

Je razlika če 26 kg shujša en ki ima 100 kg ali en ki ima 70 kg, mar ni res?

Tudi jaz bi priporočala Montignaca, predvsem ker ne gre za dieto ampak način prehranjevanja. Jaz sem na ta način izgubila 12 kg in prišla na idealno težo (iz 70 na 58), mislim da nekje v pol leta. Zraven sem dvakrat tedensko obiskovala aerobiko.
Kasneje se teža kljub istemu načinu prehranjevanja ni zniževala, no pa saj niti nisem želela da bi se.

Katerokoli metodo boš izbrala ti želim veliko sreče, pridruži se kakšni skupini deklet na forumu kot ti je ena že svetovala, zagotovo pomaga medsebojno spodbujanje.

Srečno!

Hujšat se boš morala pripravit sama. Nekoliko ti sice rlahko pomagajo mnenja, izkušnje, rezultati tistih ki jim je uspelo...

JAz sem z ločevalno shujšala 30 kil in se s tem tudi pridobila na samozavesti. Sedaj mi jih sicer še nekaj hodi viška, ker jih po porodu še nisem zgubila.


Poskusi z ločevalno..ko boš zgubila prvih nekaj kil, boš dobila zagon. Seveda pa brez truda ne gre nikjer in tudi pri hujšanju ne. ČE boš pa še migala, bo rezultat še boljši.

s tem se pa  ne strinjam. JAz sem, kot sem že rekla, shujšala 30 kil. In jih dolgo držala brez posebnega truda(pač sem še ločevala po  obrokih). In sem prepričana, da bi še sedaj bila na tej kilaži, če pač ne bi zanosila. Takrat sem si pa vse privoščila.

ČE pa seveda po dieti začneš z basanjem, potem je pa logično da se nazaj zrediš. Prav tako se zrediš, če po Montiju zaćneš z nekontroriranim basanjem.




_____________________________

*prvič smo naredili enega otroka
*drugič smo naredili dvojčke
*sedaj se sploh ne upamo več delat otrok, da ne bodo
slučajno trojčki:))

baby 22 nič belega kruha,nič krompirja in nič sladkarij.Vse naj bo polnozrnato(testenine,piškoti).Jaz sem v enem mesecu shujšala 7 kg pa nisem bila nikoli lačna.Pa srečno.

Samo za tako drastično spremembo moraš biti pa res pripravljen. Nič tega, nič onega, nič tretjega...

Ker pri ločevalni je pa fajn to, da lahko ješ vse..samo pač ne skupaj. Jaz bi se zelo težko odrekla krompirja. Komot pa jem samega, brez dodarka mesa.
Ali pa da ne bi smela nič več sladkarij jesti me pobere takoj Tako jih pa lahko z veseljem jem....ampak ne vsak dan, pač pa vsak četrti dan jem jih pa še vedno lahko.


_____________________________

*prvič smo naredili enega otroka
*drugič smo naredili dvojčke
*sedaj se sploh ne upamo več delat otrok, da ne bodo
slučajno trojčki:))

Se podpišem pod tole !

Jaz sem na vzdrževanju in sem si tudi nabavla knjigi od Montija. Z ločevalno sem shujšala, zdej pa študiram Montija in moram reč, da ni slabo, da se pazi, da se ne je živila z visokim glikemičnim indeksom. tako za zajterk ne jem več samom sadja vedno, ampak včasih tudi muslije, al pa polnozrnat kruh in sir, al kaj takega. Pa eno rezino, ne pol hlebca!

Skoz pozabim napisat vse

Raje kot knjige o hujšanju ti priporočam knjigo Življenje je tvoje, avtorice Louise Hay. Ne vem no men gre že sama beseda hujšanje na k...

Ok, ti že na začetku priznam: o hujšanju nimam pojma, ker še nikoli nisem namensko hujšala, ampak mogoče ti bo kaka ideja vseeno prav prišla (če ne drugega pa vzpodbuda je vseeno, od koga je - sicer sem pa jaz zdaj tudi bolj okrogla - sicer bolj ali manj na enem delu, ampak vseeno ):

En nasvet je, da mu probaš enostavno sledit, ponavljaj za njim, ko on počepne, počepni še ti - sigurno bo šla kaka kilca dol...

Potem si sposodi v knižnici kako knjigo o športnih igricah z otroki (jih je kar nekaj) - tako boš z njim, se ukvarjala z njim, torej bo to kakovostno preživet čas, pa še telovadila boš. Ker problem pri mamicah je, da si težko vzamemo čas za SVOJ šport, ker to pomeni, da se takrat ne ukvarjamo z otrokom in marsikatero zgrabi slaba vest - čeprav neutemeljeno, amapk take smo - sploh če je otroček bolan, pa v določeni starosti so baje kar pogosto bolani... zato je fajn met nekaj, kar lahko počneš z njim.

Potem si probaj najt en šport, ki ti je všeč, ki ga rada počneš, da se ga boš veselila, ko boš šla in mej to recimo 1x ali 2x na teden - tako da greš tja in se zmigaš in potem se navadi, da res greš, brez pardona. To te lahko motivira, če se ti sicer ni najbolj luštno gonit okoli, če te nihče ne spodbuja...

Potem poglej malo za ideje za aktivno preživljanje prostega časa med vikendi (tu maš razne knjige z idejami o preživetju časa v naravi, pa razne vodiče po gorah, razne kolesarske poti...) - tudi o tem se najdejo dobre ideje in še družinica se zbliža, če greste na izlet, pogledat kak grad, na kako goro,... Pa se kar pozna, če vsak vikend prehodiš **** km, sploh če so v klanec...Če ne drugega, boš dobila kondicijo, ta pa ima pogosto za stranski učinek dvig samozavesti. Ne rečem, da ne obstajajo zakompleksani športniki, sploh ne! Ampak v normalnem življenju pa da človeku to, da je nekaj uspel naredit (prehodit turo, splezat na neko goro...) dober občutek oz. mu dvigne samozavest, da je nekaj naredil, česar prej še ni mogel.

Kar se tiče hrane je en zelo poceni (tudi dobesedno poceni, ker porabiš manj denarja) to, da v trgovini ne kupi nobenih sladkarij in junk fooda. če ne boš mela doma, ne boš mogla jest tega. Pa rajši sama naredi, to ima dvojno dobro: prvič veš, kaj daš not in lahko to nadzoruješ, lahko izbiraš bolj zdrave recepte, drugič pa še nekaj kalorij porabiš, ko prekladaš zadeve, hitiš in mešaša, lezeš na mizo, da dosežeš pekač na najvišji polici... In tako parkrat na dan gor pa dol... Se pozna Pa še s tvojim malim lahko skupaj kuhata in se imata fino.

Ne si pa čisto prepovedat vsega dobrega, samo malo priredi zadeve:
- namesto kupljene, naredi domače kekse, veš, kaj je v njih, lahko daš več ovsenih kosmičev in manj moke in rjavi sladkor namesto belega in manj maščobe, pa bojo že pol manj redilni, dobri pa še vseeno.
- Namesto saherce ali neke čokoladne bombe, naredi lahko sadno torto iz biskvita brez maščobe in čez sadje z želatino, čisto enostavno, hitro narejeno, poceni in neredilno.
- Namesto čipsa, naredi grisine iz moke za domači kruh, ki ima precej več vlaknin (tip 750, navadna je pa tip 500, ostra pa tip 400 - višji tip - več je vlaknin). Dobri so še bolj (lubi kupljenih gisinov sploh ne pogleda več, odkar delam domače, so pa v bistvu kot navaden kruh. namesto da jih vedno soliš, jih kdaj posuj s kakimi drugimi začimbami, da ne boš preveč slano jedla.
- Namesto sladoleda, delaj sorbete in sadne sladolede, pa razen shake iz zmrznjenega sadja, ki jih zmiksaš skup z mlekom ali sadnim sokom namesto smetane.
- Namesto kupljenih sendvičev ali navadnih žemelj z raznimi namazi in salamami, si delaj sendviče iz polnozrnatega kruha (kruhomat je super zadevica, jaz sem po moje z njim prihranila evričkov že za 10 kruhomatov) in z raznimi domačimi skutinimi namazi (vipavska manjmastna skuta je super za te namaze), daš not nekaj zelišč (včasih se je celo dobila mešanica za liptaver namaz, zdaj je že dolgo nisem videla), namažeš in daš čez par rezin sira (ne si vsega prepovedat - dovoli si kakšno salamo - recimo prešano šunko, ki ni tako mastno, dovoli si sir,...) in narezano svežo zelenjavo, kisle kumarice... Od tega boš sita, pa ni kalorična bomba - pa še zdravo je.
itd...

Če poveš, kje največ "grešiš" oz. čemu se najtežje odrečeš oz. kaj je tvoj največji problem pri hrani, ti bomo lažje kaj konkretnega predlagali. In pa mogoče še napiši, koliko je star tvoj sine, da najdemo še tu kake ideje, ker z dojenčkom lahko nekaj, s 5 letnim otrokom pa nekaj drugega...

Aja, pa saj smo vsi taki ljudje, da rabimo vzpodbudo. Včasih rabimo tudi brco v rit, ampak večinoma pa rabimo vzpodbudo. Saj vidiš, da tudi pri otroku več dosežeš s pozitivno motivacijo kot s kreganjem... Tak da se nimaš kaj "opravičevat", vsi smo taki

Upam, da ti bo kaj prav prišlo

Aja, pa možička zvečer napadi - to porabi neverjetno veliko kalorij! Pa povej mu, da si se namenila hujšat in da rabiš njegovo spodbudo in pomoč. In če ne bo zgledal navdušen, mu po seksu povej, da je to ena od strategij hujšanja, potem ti bo gotovo pripravljen pomagat na vseh področjih

Pa ne si dat nekih nerealnih ciljev, glavno je, da se imaš fino, da ti nič ne manjka, pa da spremeniš način življenja, potem tudi kile ne bojo problem. tak da delaj na tem, ne se samo matrat, (na začetku je večini čudno, ko začnejo športat, potem se pa tako navadiš, da ne moreš brez ), naj ti bo tudi luštno, moraš najt gibanje, v katerem uživat. Ne se preforsirat že na začetku, zberi najprej izlet na Grad, recimo, saj ni treba, da greste takoj na Triglav. Glavno je, da se imate fajn v gibanju...

Pa včasih, ko ti nekaj reče, da bi rada jedla, pa veš, da ta nekaj ni želodec, takrat se vprašaj, kaj si v bistvu tisto nekaj (glava ali srce navadno) v bistvu res želi. Ker je dostikrat hrana samo neko mašilo. Recimo banalen, ampak zelo pogost primer (vsaj pri meni ): rabim pavzo, zaželim si pa hrane, ker telo točno ve, da kar tako ne bom naredila pavze in potem mi reče, da je pa toook lačno... kar sploh ni res, samo pavzo rabi, pa se me je naučilo vršt na finto... Zato sem se pred izpiti (ali kakimi večjimi projekti) vedno zredila za kako kilo, dve. No, ko je bilo izpitov konec, sem spet shujšala, ker sem pač takrat, ko sem padla not, ful pridno delala brez pavz in po izpitih sem seveda z veseljem športala, ker prej ni bilo toliko časa... Včasih pa je razlog kaj drugega: osamljenost (pokliči lubija, pa se pogovarjajta par minut), pogrešanje nežnosti (stisni malega takrat namesto tiste škatle keksov...), napetost (začni s kako jogo ali poslušaj nežno muziko za par minut...)...

Ja blaža če pa študiraš sedaj Montija je to to.Nič krompirja in nič belega kruha ampak vse polnozrnato .

ronja moj sinček je star 2.5 leta,  in že veselo teka naokrog in mi kravžla živce!
drugače je pa res da bi rabila eno veliko brco v rit, da bi začel....
drugače pa nimam kake pregrehe, ki bi jo vsak dan tlačila v usta, kdaj pa kdaj pojem kako čokoladico morda 2-3 na mesec ali kako tortico, ko mi res zapaše 3-4 krat na leto, niti nimam kakih čustvenih izbruhov nažiranja,  v bistvu je pri meni problem še iz mlajših let, (PA TO NI NOBEN IZGOVOR!) ko mi je mami naložila na krožnik toliko kot sebi in tolk časa stala zraven dokler nisem vsega pojedla, in če nisem me je za povrh pitala...in tako so počasi lezli kg en za drugim...
vem da bom veliko naredila že s tem če začnem migat, in mislim tut da brez tega ne bo kakih drastičnih sprememb, ker ni problem v prehrani, pač pa v zalogah, ki jih morm nekako pokurit... sem že razmišljala da če bi imela dovolj denarja bi si zrihtala osebnega trenerja, vendar to ni mogoče...na žalost! 

hvala vsem za že in še napisana mnenja in vzpodbude, HVALA VAM, VSAKA BESEDA JE DOBRODOŠLA...

L.P.

_____________________________

UŽIVAJTE & IMEJTE SE ZELO, ZELO RADI S SVOJIMI SONČKI!!!

ja sej naša nona že teži, da če ne rabimo nič krompirja?!  Ponavadi ga nasadi za deset družin, pa ga ful malo pojemo oz. jaz že dolgo skoraj nič, ki raje pojem meso. Polnozrnat kruh pa obožujem in belega po dijeti sploh ne jem.

Ma dej naredi kaj zase. Boš vidla kako se boš dobro počutla, psihično in fizično. Ne more ti škodit, če se nam pridružiš na kulinariki! Vsaj probaj, sej te bomo bodrile. Pol, ko pa enkrat daš to skozi, je pa škoda, da ne ohraniš!

Zakaj se pa nimaš rada take, kot si? Vem, obupno grozno vprašanje v teh časih, ki obsojajo vsako ne totalno suhost in vsako žensko, ki ima par kil več od pričakovanega.
Sama menim, da je stanje naših kil odvisno od tega, na kakšnih kilah moramo živeti za svoje normalno funkcioniranje. Če potrebuješ toliko kg zato, da vsak dan lahko normalno razmišljaš, funkcioniraš, jih toliko imaš. Ko pošlihtaš reči v svojem mišljenju, čustvovanju, razmišljanju, takrat tvoje telo ne potrebuje toliko kil, ne potrebuje take oblike varnosti, ne shranjuje si zalog za prihodnje dni, ker ve, da bo vedno imelo dovolj vsega.
Kot si sama pogruntala, različno kurimo v sebi. Eni čisto malo, drugi veliko. Če se zraven še tolk krivo počutiš, ne bo nič boljše samo s hujšanjem. Rešitev ni v hujšanju kot takem, ker z glavo ne narediš nič na dolgi rok, samo na kratkega (za ceno odpovedovanj hrani kot osnovni biološki potrebi- jasno je, da na dolgi rok to ne gre - spremeniti moraš svoje vzorce vedenja, razmišljanja in čustvovanja). Dokler imaš v sebi prepričanja, da si lepa samo če si suha, toliko časa ti bo hrana pasala, toliko časa telo ne bo kurilo.

Vem, nič ti nisem pomagala, razen spravila v dvome, ampak resnično ne vidim rešitve v hujšanju. A boš cel lajf samo hujšala, si odpovedovala hrani - ker te potrebe po hrani, potrebe telesa po shranjevanju zalog bodo večno prisotne, dokler ne spremeniš sistema vrednotenja same sebe. Takrat bodo same od sebe minile.

Če me vprašaš kaj konkretno naredit - najprej si najdi nekaj, kar te veseli tkao zelo, da te tako polno zaposljuje,d a ob tem pozabiš na hrano. potem je fajn, če si najdeš družbo, da ti nikdar ne bo dolgčas, ne smeš biti sama - ko je človek sam (četudi z otroki) in utrujen, bo segel po hrani kot sredstvu za utapljanje utrujenosti.
POtem poskusi rešiti čim več svojih kompleksov. Tole bo težka naloga, ampak brez rešitve le te lahko hujšaš še cel svoj lajf, pa bo samo gor in dol in gor in dol in občutki krivde vseskozi.
Potem si najdi en šport, ki te veseli in se ga drži toliko časa, da ti bo ful všeč in da brez njega ne boš mogla biti.
Vsak dan si resnično postajaj vse bolj všeč, s kilami gor ali dol ali karkoli sploh - sama sebi všeč.
Tole za začetek.

baby, če nimaš nobenih konkretnih razvad, ampak je bolj problem v tem, da za glavne obroke poješ več kot rabiš, potem pa probaj obratno kot je delala tvoja mami: naloži si malo manj, kot si lačna - ne veliko manj, za začetek eno žlico manj, potem mogoče naslednjič 2 žlici, več pa že ni treba zmanjšat, da se bo telo navadilo nazaj na količino, ki je tebi primerna. Ostalo pa kompenziraj z gibanjem.

Verjamem, da mali dostikrat poje toliko kot ti - vendar on je cel dan v pogonu, moja mala tudi poje neverjetne količine (recimo ji ne kupujeva raznih otroških jogutov, ker so čisto premali zanjo - ona lepo zmazne en navaden jogurt, kakršnega imam tudi jaz za malico...), pa je suhica na kvadrat! samo če bi me tolikokrat počepnile, pa vstale, pa padle, pa spet vstale, ap vsak dan n - krat splezale na mizo (recimo da je to tako visoko kot za njih stol), pa nazaj dol, pa šibale sem pa tja... bi bile tudi suhice na kvadrat . Tak da se ne preveč primerjat z njim, ker te lahko zavede - jaz se tudi redim ob včasih točno isti količini, kot jo poje moja 16 mesečnica... (no, res, da sem , ampak vseeno...) POzna se manj gibanja (mam zelo strogo omejeno gibanje na žalost).

Tak da probaj začet migat, ampak išči toliko časa, dokler ne najdeš nečesa, kar ti je fajn! Potem boš 100% vztrajala! Itak ti ne bo noben šport na začetku ful všeč, če do zdaj nisi športala, ampak ti bojo pa eni mučni, drugi pa vsaj zanimivi... Okleni se teh drugih .

Z 2,5 letnim otrokom se da že marsika delat, lahko ga uporabljaš kot utež, recimo - otroci pa to obožujejo! Uležeš se ne hrbet, pokrčiš noge in malemu naročiš, da se uleže s trebuščkom na tvoje goleni. potem ga guncaš sem pa tja - ko pride blizu k tebi, mu pripopaš lupčka, s tem se boš morala še z zgornjim delom malo dvignit, kar bo nekakšen trebušnjak - če narediš tehle vsak dan vsaj 10, se bo že malo poznalo (pa da se že z manjšim otrokom). Potem se lahko lovita, skrivata, delata prevale skupaj, ravno za od teh let dalje je res veliko knijg (za do 2 let pa skoraj nič.

Vsak vikend si vsaj 1 dan nekaj organizirajte: 1x pojdite plavat na kopališče, 1x pojdite v gore, 1x pojdite samo na dolg sprehod, pa je lahko tudi po ravnem (recimo po barju ali pa po kaki dolini), 1x pojdite magari v kak muzej - lahko narediš kar kilometrino, če češ vse obletat, sploh če ne parkiraš čisto zraven - to se da komot poskrbet.

Če hodiš v službo, pa če ta ni res ornk daleč oz. nimate nobene kolikortoliko varne poti, potem lahko greš v službo s kolesom. Se kar pozna, če narediš vsak dan 10-20 km, verjemi .

Zamesi si svoj kruh - ko boš mesila tiste žemljice, jih boš že odslužila. Pa še tvojadva bosta imela nekaj od tvojega hujšanja.

Pospravi si svoje najljubše karkoli pač (šminko, pekače, ne vem, kaj rada delaš, ampak nekaj, kar rabiš parkrat vsak dan) nekam visoko, da boš morala vsakič gor lest, da boš dobila zadevo. Jaz sem mela v svoji sobici vse - od posteljinine dalje - in če sem hotela vse strpat v tisto malo sobico, je bilo vse polno tuid tik pod stropom. Zato sem non stop plezala po omarah in sem bila takrat čista suhica (50 - 52 kg na 168 cm). Zdaj mava tako organizirano, da ma on zgornje predale, k er je pač za glavo večji, da mi ni več treba lest, ampak če bom morala hujšat, bom verjetno spremenila .

gina, jaz nisem razumela, da se ne mara, ampak da jo skrbi za zdravje (mogoče ji je tudi kak zdravnik to predlagal?)... Itak da so malo bolj polne punce bolj seksi (vsaj meni, no), pa različni smo: eni boljše funkcionirajo z BMI 20, drugi pa s 30, pa nobeno ni glih narobe... Kakor komu paše, dokler s tem ne škodi drugim .

Je pa res, da suhost ni nobeno merilo za lepoto - je pa dostikrat povezana pretirana debelost z neaktivnostjo - ta pa res ni seksi, kakorkoli obrneš (si že kdaj slišala koga, da bi ti navdušeno razlagal o nekom: veš, kolk je luškan/a, ko se mu nič ne da, samo preseda se, pa nič ne počne, men je to takoooo seksi...) . Jaz še nikoli . Sama sem vedno imela zelo atletske fante, zato sem mislila, da sem pač očitno na to mahnjena, pa me je bilo kar malo sram pred sabo zato... Potem pa mi je bil zelo všeč en milo rečeno ne preveč suh fant, da ne rečem bucko, pa sem videla, da ni fora v tem, da bi mi šlo na živce samo salo na telesu, ampak to, da ga človek ne uporablja. Ker ta dečko je bil poln energije, gibčen in res se mu je vse dalo, mel je iskrce v učkih... To je tisto, kar potegne! Pa kile tu ali tam. (njega pa moje ne/kile niso motile . Sicer nisva nikoli nič mela, ker sva bila oba malo sramežljiva in ker se je končala zadeva, kjer sva se sploh spoznala, ampak mi je pa všeč,da zdaj vem, da ni fora samo v trikotniku rame-pas (čeprav mi je, priznam, seksi , ampak predvsem v tem, kako se človek giba!)

Aja, baby, to ti pišem zato, da boš vedela, da si z vsemi svojimi kilcami super seksi, če se ti tako počutiš, obnašaš, gibaš. ker očitno to potegne! (Pa ne samo mene, evo ti še en primer: odkar sem 2. noseča, sem šla sama ven 4x - 3x plavat in 1x na sejem knjig in to vse zadnji mesec, ko sem lepo 8 mesecev , ker prej pač nisem smela. No, in 3x v tem času se je kak fant vtaknil vame (3 je različni, da ne bo kdo mislil, da mi pač sledi en frik na nosečke ) - pa mam trebuh z obsegom 102cm!!! (ti gotovo nimaš toliko, tak da si na boljšem )

Amapk očtino to fantov ne moti tako zelo - oz. se mogoče od zadaj ne vidi in ga sploh ne opazijo, če se ne gibaš tako, kot da imaš vrečo krompirja obešeno pod prsmi... Res je po moje ful v gibanju! Ker sicer ne bi nihče mogel met interesa, da pristopi k meni, ker zdaj pa res nisem v svoji najboljši koži, niti se ne počutim seksi (to je povezano s tem, da se ne smem tako počutit )
Zato je res, da moraš imet rada svoje telo, da se boš lahko svobodno gibala v njem! To zgleda super!

blaža, saj monti po novem dopušča krompir v določenih oblikah (seveda ne ocvrt ), mi je ravno zadnjič oče razlagal - on je že hujšal na ta način, uspešno . Se mu pa ne da redno tako jest in vztrajat, sicer pa tudi ni debel, tako da ni problema. sicer ti pa krompir komot mi pojemo, če nimaš kam z njim - ne moreš verjet, kako ti te male zverinice spremenijo jedilnik: včasih nisva pojedla 10 juh na leto, pa še to samo na obiskih, zdaj jih imava vsaj 3x na teden... Včasih nisva jedla skoraj nikoli krompirja, zdaj je veretno vsaj 1x na teden na jedilniku... Kaj češ, če ji je pa všeč

Jaz imam 30 kil preveč če bi gledale na idealno težo... Drugače, če shujšam le 10 kg, bi bila super zadovoljna...
Nas debele ne matra samo to da smo debeli in da ne stanemo v jeans. Mene, npr, boli hrbet in noge. Z pritiskom še nimam problema, ker sem hvala bogu še mlada, in imam čas da popravim trenutno stanje. Drugač mi je samopodoba skoraj na dnu, ker z tolikimi kilami preveč si res nisem všeč. Ko sem jih imela 75, pa sem bila - na hrvaškem pravijo "ugodno popunjena", sem bila full zadovoljna sama z sabo-(za razliko od mojih prijateljic ki so imele po 2-3 kg več, so že jamrale kako debele so - to tudi meni gre na živce!!) pa lahk bi jih mela 15 manj, nisem čutila potreba da bi shujšala. Zdaj ko se jih je nabralo 95, niti ni zdravo, obleke ne najdem a da niso "babske", moje telo pa nima nobene oblike, prsi so mi se čisto obesile, ker so tudi ogromne- modrc zelo težko najdem.... lahko bi naštevala do jutri...

Baby22 jaz sem cca. 4 leta nazaj korenitno spremenila svoje življenje. Takrat sem bila stara 21 let in sem pri svojih 155 cm imela 68 ali pa 69 kg ( se ne spomnim točno ). Kupila sem si knjigo Jem, torej hujšam ( Montignac ) in jo brala, res počasi in zbrano, ko nisem bila dovolj zbrana sem jo odložila. In kg so začeli iti dol lepo cca 1 do 1,5 kg na mesec. V enem letu sem tako shujšala na 55 kg.  Potem sem v svoje življenje vključila še rekreacijo ( vsakodnevni pohodek na bližnji hribček, aerobika in pa telovadbo na faxu ) in sem do naslednjega leta prišla na 48 kg. Po pravici povedano je bilo to premalo zame in sem tako prišla nazaj na 51 kg. Sedaj že 2 leti redno vzdržujem 51 kg do max. 53 kg ( pač prazniki in PMS...saj grehe si je pa treba privoščiti ) . Tako, da kjer je volja tam je pot, ampak upoštevati je potrebno zmernost  Pa veliko uspehov pri svojih odločitvah