Mi smo našega sedaj enoletnika "navadili" na flaško šele pred 3 meseci. Najprej se je dojil, zvečer in zjutraj je na žličko lepo papcal že kašico od Milupe, potem pa je mož enkrat rekel, zakaj ne bi lepo sam jedel po flaški. Pa sem se strinjala (bolj skeptična glede tega). Takoj jo je sprejel, kupili dudo za gosto hrano in sedaj ima svoj obred zjutraj in zvečer. Ko vidi flašo, je celi nori, pa čeprav ni lačen. Torej je to njegova carta. Zaspi tudi včasih z njo, a ne tako, d abi jo imel v ustih. Vedno jo odloži nekam zraven sebe.

Jaz mu te flaše ne bi vstran jemala (mož še manj), pa se vseeno sprašujem, ali je to dobro za otroka? On s enormalno naje zjutraj in zvečer, potem pa še flaša. Zjutraj je niti ne bi tako pogrešal, a ker hodi v jasli, jejo tam komaj ob pol devetih, se mi zdi ok, da zjutraj nekaj poje.

Kaj bi ve naredile? Nikoli pa ni imel dude, druge ninice...

Jaz ji nikoli nisem dala flaške. Tako da ne vem. Morda je res že malo prevelik za njo. Kaj pa če bi poskusila z magičnim lončkom? Kristini smo kupili Aventov šprtni lonček zaradi nastavka za na pot. TAKOJ ga je vzela za svojega.
 
 

Naš Ažbe je imel dudo kar rad tudi že takoj od rojstva, pri treh mesecih je začel piti po flaški, pri 10 mesecih smo nehali z dudo, brez težav, sedaj pri 14 mesecih pa tudi večino stvari pije po slamci, občasno tudi že mleko tako da flaško ukinjamo. Dobi pa zaenkrat flaško samo zjutraj, preden gre v varstvo, zvečer nikoli, da bi zaspal. Jaz svetujem, da raje prej odvadi, da ne bo kakšna prevelika navezanost, poznam tudi 3 letnike, ki ne morejo zaspati drugače, kot s flašo, je pa res, da se otroci med seboj zelo razlikujejo in mogoče tvoj  ne bo čisto nič kompliciralo. Je pa naš Ažbe isti, ko zagleda flašo začne noret, če pa je ne vidi je pa tudi nikoli ne zahteva.