Draga moja Ajšika. Že drugi dan te ni med nami, jaz pa še kar ne verjamem, da si odšla. Solze mi tečejo po licih, sto zakajev in čejev se poraja v moji glavi, a odgovora ni. Je samo žalost, jok in bes. Bojevala si se in nizala zmago za zmago. V veri in upanju sem te videla na cilju, borila si se, a narava je hotela drugače. Kljub temu SI MOJA MALA ZMAGOVALKA. Že v trebuščku se nisi dala. Uspelo ti je, da si odrla svoje očke, da si lahko s pogledom objela svojo mamico in očka, da si lahko videla svojo sestrico IN SI ZMAGALA. A ti to ni bilo dovolj. Ko si spoznala, da si rojena v srečno in zažaljeno družinico, si hotela ostati. IN SI ZMAGALA. Trudila si se, verjetno si hotela vrniti malo ljubezni. IN SI ZMAGALA. Pridno si prenašala vse posege in bolečine, gledala skozi okno, a se ti je splačalo. Prišel je dan, ko si se mamici prvič nasmejala. Ko si očka prvič prijela za prst in pobožala svojo sestrico. Ker si tako želela in ker SI MOJA MALA ZMAGOVALKA.
Tudi na RR si postila svoj pečat, kot še nobena. Povezala si nas v eno srce, v nas zbudila čut za sočloveka. Zbudila si nas, da smo stopili skupaj, da smo okusili, kaj pomeni iz srca darovati. Tudi zaradi tebe smo boljši, ob tebi smo zoreli. HVALA TI, MOJA MALA ZMAGOVALKA.
Še malo, pa boš imela zadnje srečanje s starši. Poglej jim v ranjena srca in jih potolaži. Povej jim, da ne boš daleč, da se ne daš, MOJA MALA ZMAGOVALKA. Mamici zašepetaj, da boš vedno samo njena Ajšika, da je storila vse kar je lahko in še več. Pa na nas ne pozabi. Svečke ti bomo prižgali, da te tisoč plamenov ponese med angele, v veselje in mir. Odpočij si, MOJA MALA ZMAGOVALKA. Sedaj ne bo več bolečin, bo le lep spomin na ljudi, ki so te imeli radi. V mojem srcu bo vedno prostorček zate. Obišči me kdaj, vesela bom tvoje prisotnosti.
tvoja žalostna prijateljica
_____________________________
Moje srce grejeta dva mala sončka: Sara (2001) in Pia (2005).