Mnogi, ki se prvič odločijo za domačo žival, ne vedo, kaj želijo in pričakujejo
Domači ljubljenček je kot novi družinski član
Jana Pahovnik: "Ljudje se prepogosto odločajo za nakup psa na podlagi fotografije in pričnejo zbirati informacije o njegovi pasmi šele, ko imajo psa že doma. Nemalokrat kmalu ugotovijo, da pasma zanje ni primerna, saj od njih zahteva veliko spremembo življenjskega sloga"

Če smo izbrali čivavo z rodovnikom, bo mladiček tako zagotovo zrasel v čivavo in ne v prevelikega pinča ali celo kaj drugega.


Odločitev za žival, pa naj gre za psa, mačko, kanarčka ali ribe, bi morala vključevati natančen premislek o slogu življenja, ki ga ima posameznik ali družina, njihovih prostorskih in časovnih zmožnostih, izkušnjah z živalmi in, ne nazadnje, razmislek o finančnih zmožnostih, saj šolanje, primerna prehrana, veterinarska oskrba in ostali pripomočki nikakor niso zastonj. Žival namreč v naš dom in življenje prihaja za deset, petnajst ali več let, sobivanje z živaljo pa prinaša poleg veselja in povezanosti tudi odgovornost in skrb.

Vsako leto samo v mariborski azil za živali sprejmejo v oskrbo okoli petsto psov vseh starosti, od katerih sta samo eden do dva letno rodovniška, novi dom pa najdejo približno štiristo psom letno. S pomočjo ljubljanskega društva za živali letno išče novi dom tudi do sedemsto psov in enako število mačk. Velikokrat je prvi korak k temu, da se nekega dne žival znajde v zavetišču, že nepremišljen nakup živali ali pa poznejša neprimerna skrb zanjo, katere posledica so mnogokrat nezaželeni pasji ali mačji mladiči.

Mnogi, ki se prvič odločijo za domačo žival, ne vedo, kaj želijo in pričakujejo, na koga naj se ob iskanju hišnega ljubljenčka obrnejo in kako naj zanj primerno poskrbijo. Mnogo ljudi prične psa iskati preko interneta ali časopisnih oglasov. Zato smo se najprej obrnili na Jano Pahovnik, administratorko portala mojpes.net. Portal je pričel nastajati novembra 2000 kot študijski projekt. Namen je bil ljudem na enem mestu ponuditi ažurirane informacije o psih, ki bi prišle prav tako kinologom, lastnikom psov kot tudi tistim, ki psa šele iščejo. Dnevno obišče portal tudi več kot 3000 obiskovalcev, Pahovnikova pa je povedala: "Vprašanj pred nakupom psa nikoli ne zmanjka, številne izkušnje drugih uporabnikov pa omogočajo dostop do nadvse pomembnih informacij, ki jih noben kupec pred nakupom psa ne bi smel spregledati." Poudarila je, da se "ljudje prepogosto odločajo za nakup psa na podlagi fotografije in pričnejo zbirati informacije o njegovi pasmi šele, ko imajo psa že doma. Nemalokrat kmalu ugotovijo, da pasma zanje ni primerna, saj od njih zahteva veliko spremembo življenjskega sloga." Če se odločimo za psa določene pasme, je po njenem mnenju najprej treba s pomočjo knjig o psih, interneta ali obiska pasjih razstav in vzrediteljev pasme ugotoviti, kakšen pes je za nas zares primeren. "Opremljeni z najrazličnejšimi informacijami o pasmah pripravimo ožji izbor in pričnemo iskati informacije o vzrediteljih," je nadaljevala. "Te lahko najdemo s pomočjo Kinološke zveze Slovenije, ki ima podatke o slovenskih psarnah, vzrediteljih in napovedanih leglih, vzreditelje je mogoče najti tudi na pasjih portalih in na spletnih straneh pasemskih klubov, z njimi lahko v osebni kontakt stopimo na razstavah, legla pa se pojavljajo tudi v malih oglasih v medijih."

Rodovnik ni samo nepotreben kos papirja

Ker pa je za premišljeno iskanje psa in njegov nakup potrebnega kar nekaj časa, mnogo bodočih lastnikov tega koraka sploh ne naredi. Veliko se jih namreč za psa odloča z danes na jutri, njihovo vodilo pa je za psa odšteti čim manj denarja. Zato je pogosta odločitev za "čistokrvnega psa brez rodovnika", saj se mnogim zdi, da nekaj tisoč tolarjev prihranka odtehta odsotnost rodovnika. Pahovnikova nam je pojasnila, da "rodovnik zagotavlja, da bo mladiček zrasel v psa, ki bo imel lastnosti izbrane pasme. Če smo izbrali čivavo z rodovnikom, bo mladiček tako zagotovo zrasel v čivavo in ne v prevelikega pinča ali celo kaj drugega." Mladičev rodovnik pomeni, da sta njegova starša opravila vzrejni pregled in pridobila vzrejno dovoljenje, kar pove, da ob pregledu niso bile odkrite dedno prenosljive bolezni, h katerim je pasma nagnjena. Namen rodovniške vzreje namreč ni samo tipičen videz psa, pomembni so tudi zdravje psa in njegove karakterne značilnosti, kar se doseže z izločanjem neprimernih psov iz vzreje. "Eden izmed vzrokov za obširno in donosno trgovanje s "čistokrvnimi psi brez rodovnika" je izgovor, da nimamo dovolj denarja za nakup psa. Vendar pa potem ti isti ljudje za psa brez rodovnika odštejejo 100.000 tolarjev (417 €) in več in ob tem ne pomislijo, da igrajo loterijo," je nadaljevala Pahovnikova. "Za takšnega psa namreč ne veš, ali bo zbolel za neozdravljivo dedno boleznijo, ki bo zahtevala dolgotrajno in drago zdravljenje, ali bo pes napadal ljudi, kljub temu da je pasemska značilnost prijaznost do vseh živih bitij, ali da bo zrasel do plečne višine 50 centimetrov, kljub temu da je pasemska značilnost višina največ 30 centimetrov." Velikokrat so tako imenovani "čistokrvni psi brez rodovnika" potomci psice ali psa z vzrejno prepovedjo zaradi netipičnega videza, prenosljive dedne napake ali odstopanj v karakternih značilnostih. Ker pa samo rodovnik omogoča pregled nad kombinacijami parjenja, gre mnogokrat za parjenje bratov in sester, očetov in hčera, kar še povečuje možnost napak. Vprašljiv je tudi nakup pri ljudeh, ki prodajajo veliko število različnih pasem. Po besedah Pahovnikove gre v takih primerih za sum na preprodajo, saj se v Sloveniji z resno vzrejo več kot ene ali dveh pasem ukvarja zelo malo vzrediteljev. "Nekateri so namreč našli zaslužek v tem, da kupijo v tujih masovnih psarnah (imenovanih tudi "puppy mill") cela legla različnih pasem in jih nato v Sloveniji drago prodajo. Nemalokrat se zgodi, da nam istega psa ponujajo v nakup z rodovnikom ali brez njega. Velikokrat so taki psi prekmalu vzeti iz legel, necepljeni in nepravilno hranjeni, kar povzroča različna obolenja tako pri mladih psih kot kasneje, ko odrastejo," je razložila Pahovnikova. Na koncu je problematiko strnila z besedami: "Prav zaradi neozaveščenosti, neznanja in nepoznavanja potreb živali se psi znajdejo na cesti že kmalu po nakupu. Veliko kupcev je obupanih, ker jim psi iz pasjih tovarn in od dvoriščnih rejcev prehitro umirajo, veterinarji pa mnogokrat služijo s človeško naivnostjo in neznanjem." Po njenih besedah nam cilj ne sme biti čim več zavetišč za živali, temveč da nobena žival ne bo potrebovala zavetišča. Prvi korak k temu pa je odgovoren nakup ali posvojitev živali, ki zaradi naše nepremišljenosti ne bo končala na cesti.

"Čistokrvna mačka brez rodovnika" ne obstaja

Simona Poslek, tajnica felinološkega društva in vodja mačje rodovne knjige, je povedala, da v felinološki terminologiji "čistokrvna mačka brez rodovnika" ne obstaja. "Mačka je čistokrvna, torej rodovniška, če pa rodovnika nima, ne moremo govoriti, da je čistokrvna. Take mačke v felinologiji imenujemo "mešančki" ali "domače mačke, podobne neke pasmi"." Problem "čistokrvnih mačk brez rodovnikov", ki so dejansko samo po videzu podobne neki pasmi, je predvsem ta, da so mladiči velikokrat potomci prednikov, ki so jih vzreditelji zaradi dednih napak izločili iz vzreje ter nesterilizirane ali nekastrirane komu podarili. Novi lastniki pa so kršili dogovor in žival parili. Mnogo ljudi se za pasemsko mačko ne odloči zaradi mnenja, da je predraga. Simona Poslek je pojasnila: "Cena pasemske mačke prav gotovo ni visoka, če pomislimo, koliko odraščajoči mladič v obdobju 12-16 tednov, ki jih preživi pri vzreditelju, porabi. To so stroški cepljenja, veterinarske oskrbe, čipiranja, sterilizacije in kastracije." "Čistokrvne mačke brez rodovnika" so po navadi nekoliko cenejše, vendar kot takšnega domov običajno prinesemo mladička, ki je vzet iz legla med šestim in osmim tednom, kar je veliko prezgodaj. Pogosto je tudi nesocializiran, necepljen, nevajen nege, nečipiran, mnogokrat pa tudi na smrt bolan in poln zajedavcev. Dodala je, da ljudem, ki si želijo mačko prav določene pasme, v društvu svetujejo, naj zanjo varčujejo, hkrati pa jih opozorijo, da je nakup komaj prvi izmed stroškov, ki bodo jih z živaljo imeli. Ne smemo pa pozabiti, da so tudi zavetišča polna nadvse prikupnih mešančkov, ki morda res niso podobni nobeni pasmi, vendar tudi oni potrebujejo dom in našo skrb.

Psica naj bo sterilizirana pred prvo kotitvijo

Marsikje še vedno velja prepričanje, da sta kastracija in sterilizacija nenaravni in da trajno pohabita žival. Zato se mnogo lastnikov za ta posega ne odloča, rezultat pa so nezaželeni pasji in mačji mladiči, ki mnogokrat svoje kratko življenje končajo v smetnjakih, na cesti, v azilih ali pa jih ljudje na najrazličnejše načine pokončajo. Kljub temu da je v zakonu o zaščiti živali navedeno, da "skrbnik hišnih živali mora z zagotovitvijo osamitve, kontracepcije, sterilizacije in kastracije živali preprečiti rojstvo nezaželenih živali", se za ta preventivni poseg še vedno odloča premalo lastnikov živali.

O problematiki smo povprašali Saro Brus iz Društva za zaščito živali Ljubljana. Delovanje društva obsega informiranje in svetovanje kakor tudi dejansko skrb za brezdomne živali in iskanje njihovih posvojiteljev. Pri svojem delu se mnogokrat srečujejo s predsodki. "Ljudem želimo dopovedati, da so tudi sterilizirane in kastrirane živali dobri čuvaji in prizadevni lovci miši, da mora imeti pes primerno uto in dovolj dolgo verigo, poleg tega pa ga je treba vsak dan peljati na sprehod. Razlagamo jim, da je živali treba peljati k veterinarju, da morajo psi in mačke redno dobivati sredstva proti zajedavcem in da prostoživeče mačke v mestih niso "srečne"," je pojasnila. Na društvo se obračajo predvsem ljudje, ki želijo posvojiti katerega izmed psov ali mačk. Povprašajo jih o njihovih željah ter prostorskih, časovnih in finančnih zmožnostih. Če se izkaže, da so kot posvojitelji neprimerni, jih odslovijo. Posvojitelje k odgovornemu lastništvu vzpodbujajo tudi v mariborskem azilu. Zmago Müller, vodja azila, je razložil, da nove lastnike pred posvojitvijo natančno izprašajo, mladoletnim osebam posvojitev ni dovoljena, imajo pa tudi komisijo, ki občasno preverja nove lastnike.

Mnogo mladičev, ki kasneje težko najdejo dom, se skoti iz prepričanja, da mora imeti mačja ali pasja samica vsaj enkrat v življenju mladičke. O tem smo povprašali veterinarja Bojana Dougana, ki je povedal, da strokovnjaki ne priporočajo, da bi imela psica vsaj eno leglo mladičev pred sterilizacijo. "Priporočamo, da je psica sterilizirana pred prvo kotitvijo, to je v starosti šestih do sedmih mesecev. S tem se namreč prepreči nastanek novotvorb na seskih v kasnejših letih," je pojasnil. Zgodnja kastracija in sterilizacija mačk pa prepreči tudi označevanje teritorija z urinom, kar zna biti pri mačkah, ki živijo v stanovanju ali hiši, velik problem.

Mačke niso potrošni material

Mačja problematika je predvsem posledica tega, da domačo mačko kljub dolgi zgodovini sobivanja s človekom vidimo kot napol divjo žival, ki je zmožna preživeti brez pomoči človeka. Rezultat tega je veliko število podhranjenih in bolnih prostoživečih mačk, ki se nenadzorovano množijo in z lovom mnogokrat ogrožajo obstoj zaščitenih živalskih vrst. "Prvobitnega okolja, kjer so bile mačke samostojne in neodvisne od ljudi, ni več," je pojasnila Simona Poslek. "Tisti trenutek, ko je mačka prvič prestopila "hišni prag" in polovila prve škodljivce v zalogah žita, je bilo njene prvobitnosti konec. Ljudje smo jo posvojili, uporabili, marsikdaj pa tudi zlorabili in odvrgli." Po njenem mnenju je ljudi treba podučiti o pravilni in odgovorni oskrbi mačk, o pravilni prehrani, boleznih, ki jih lahko preprečimo s pravočasnimi cepljenji, o nujnosti sterilizacije in kastracije do približno sedmega meseca starosti in o veterinarskem zdravljenju, ki je potrebno, če se mačka poškoduje ali zboli. "Problem so ruralna območja, kjer kljub temu, da mačko štejejo za koristno delovno žival, njeni oskrbi, ravno zaradi tega, ker ni težko dobiti nove mačke, ne posvečajo nobene pozornosti," je dodala. Zelo redki obiski domače mačke pri veterinarju so po njenem mnenju tudi razlog za prepričanje, da so nepasemske mačke veliko bolj zdrave od pasemskih. Dejansko pa predvsem prostoživeče mačke, ki so v večini nepasemske, umirajo v zelo nizki starosti za posledicami prenosljivih bolezni ali genskih napak, velikokrat pa končajo pod kolesi avtomobilov, v zobeh psov ali pa jih pobijejo ljudje, ker jih moti markiranje in zakopavanje iztrebkov na njihovih vrtovih.

Žival se ne kupi tako kot kruh

Z vprašanjem o odgovornem nakupu psa smo se obrnili tudi na lastnike pasjih štirinožcev. Lastnica dobermana in avstralske ovčarke nam je povedala, da ima osebno izkušnjo tako z nakupom psa pri preprodajalcu kot tudi pri odgovornem in vestnem vzreditelju. Svojega prvega psa je namreč pričela iskati preko oglasov, saj takrat ni vedela, na koga naj se obrne. Naletela je na prodajalca, ki je ponujal veliko število pasem, tudi boston terierje. Na koncu je kupila dobermana, ki se je nahajal v njegovih pesjakih, saj se ji je zasmilil. Pes ima probleme z nestabilnim živčnim sistemom, eno leto in pol je imel konstantne zdravstvene težave, še danes pa se težko spopada z novimi situacijami, kar je po njenem mnenju posledica prezgodnjega odhoda iz legla in stresa, ki mu je bil izpostavljen v verigi preprodaje pred prihodom v njen dom. Popolnoma drugačno izkušnjo pa ima z nakupom psa pri vzreditelju, saj je razvoj svoje avstralske ovčarke spremljala od kotitve naprej, psička je prišla k njej domov navajena na ovratnico, povodec in vožnjo z avtomobilom, mačke, druge pse, tujce in otroke. Z vzrediteljico ima še sedaj, ko je njena psička že odrasla, stike, mnogokrat ji priskoči na pomoč z nasveti, pripravljena pa bi ji bila tudi finančno pomagati.

Podobno zgodbo je povedala tudi Sara, lastnica rodovniške yorkširske terierke. Tudi ona je pričela iskati psa preko oglasov. Našla je prodajalca, ki je obljubljal zdrave nerodovniške mladičke. Ob obisku je ugotovila, da prodajalec legla nima pri sebi doma. Kljub temu da so za mladička vplačali aro, ga po več tednih niso dobili, zato so zahtevali, da jim vrnejo denar. Pozneje so preko kinološke zveze našli vzreditelja rodovniških mladičev, kjer so kupili psičko.

Po besedah Simone Poslek bo preprodaja mačjih in pasjih mladičev cvetela, "dokler bodo ljudje mnenja, da se pasemska žival kupi tako kot kruh v trgovini in dokler bodo iz usmiljenja kupovali mladiče iz dvoriščne reje ali od preprodajalcev, ne da bi pomislili, da bodo z nakupom naredili prostor za deset novih mladičev, ki bodo ali pa ne bodo preživeli".

VIR: http://www.vecer.si/vecer2006/default.asp?kaj=6&id=2006040304109735

LP,
Shania


< Sporočilo je popravil ribicaRR -- 5.7.2006 22:36:36 >

_____________________________

Najhujši greh v odnosu do živali ni v sovraštvu, ampak v brezbrižnosti. To je bistvo človeške nehumanosti. (G.B.Shaw)

http://www.zavetisce-horjul.net/index.php