...tak je naslov moje seminarske pri predmetu iz Sociologije
Zdaj pa vas prosim za pomoč in ideje, zakaj ste se odločile-i za starševstvo, kaj je na to vplivalo in testi-e ki se za to niste odločili-e, zakaj ne.
Podnaslovi in podteme pa so:
-kako lahko družinska politika vpliva oz. prispeva k ustarjanju družine
-dopust za nego in varstvo otroka in očetovski dopust
-finančno stanje družine in njeni prejemki
-delo za skrajšan delavni čas

Lepo prosim za vsako pomoč oz. vaše izkušnje in mnenja, rezultate sporočim lahko nekje sredi decembra( če vas bo zanimalo)

LP Urška

Ti bom probala mal pomagat, čeprav se mi ne da veliko pisat. Imava že enega otroka sedaj starega skoraj 8 let intakrat ko sva se odločala zanj sva si rekla tako. Imela sva že stanovanje v hiši njegovih staršev, še kar solidni službi, tik pred poroko in sva probala in je ratalo. Ker je bil ful živ otrok, dolgo časa nisem pomislila, da bi imela še enega, čeprav sem si vedno predstavljala, da bom imela dva otroka. Ko sva po toliko letih odločila za še enega, me je bilo že vnaprej groza, kaj če bo tudi ta tak živec. Pa je čisto drug karakter. Cajt za to sva zbirala v povezavi z mojo službo, prej sem diplomirala, potem pa v službi nič boljšega, novega . Ta velik je tudi že priganjal, da hoče bratca inje tako. Plače nimava tako grozno slabe, da ne bi mogli    še enega preživet, amlo me ednino skrbi varstvo za tamalga, ker iščemo jasli, polovičen delovni čas ne pride v poštev, ker če moraš enkrat v Lj, porabiš že za to tooliko časa. Je pa fajn, da sem lahko doma vsaj 1 leto, čeprav bo tako hitro konec. Očetovski dopust je sicer fajn, a to ni vplivalo na to odlčočitev. Upam, da sem ti kaj pomagal, če ne pa še vprašaj!

amlo = malo

Zelo smo se razpisale na tem naslovu točno na to temo, no vsaj moj odgovor, je bil točno na to temo, pa sem spet pozabila, kako aktivan link narediš, bo kar tak, za prilepit (forum finančne strani starševstva, zakaj upada rodnost, ali nekaj takega, je naslov):

http://www.ringaraja.net/forum/tm.asp?m=646683


Drugače pa mislim, da si polovica žensk še vedno bolj želi imeti otroka, kot znoreti se, doseči ne vem kakšne ambicije. No, to po moje izvira iz ženskih genov, ki izhajajo iz skupinske zavesti neke populacije (kot se ptice množično slijo na jug, tako je nagonsko, da si ženska želi imeti otroka). Vse ostalo je nekaj, kar si ženska tudi želi, pa se določen čas tepe s prvotno željo po otroku in jo za določen čas tudi premaga (beri za nekaj let).

Po moje vplivajo na to še druge reči:

- ustrezen partner
- socialni status (če si brezposeln in brez službe, boš bolj pazil, da ne zanosiš najbrž, kot sicer, ni pa nujno)
- kako so tebe sprejeli kot otroka (se mi zdi, da se ženske, ki so jim celo otroštvo govorili, da so vsi otroci hudo breme, težje odločajo za otroke, kot tisti, ki so imeli kolikor toliko občutek normalnega otroštva - lahko da se motim, samo jaz same take poznam - in dejansko se jim potem otroci zdijo breme in to v večji meri, kot se zdijo ostalim)
- najbrž je še več reči, pa se jih ta hip ne spomnim

Sem se spomnila, kaj še vpliva, ko sem zgornjo brala

- težek porod (jaz sem po drugem otroku dolgo govorila, da nikoli več, da raje crknem, kot da grem rodit)
- nespanje ponoči te odvrne še od enega otroka
- nezmožnost imeti majčkeno časa zase (če bi nam omogočili kakšno pomoč, bi se lažje odločili še za enega - nimamo vsi babic)
- nezmožnost pospraviti vse, kar bi rad (če bi nam omogočila država gospodinjsko pomočnico, bi se lažje odločila še za enega), računaj, da nimamo več dveh piskrov in dveh ponev, ampak kup posode, za katero je treeba skrbet, pa kup robe, za pospravit, ki je pred 100 leti niso imeli
- skrbelo bi me, če bo še en otrok tudi toliko bolan, ne bi hotela tega še enkrat skozi dajat - meni ni fino iti na bolniško, babice pa kot rečeno ni nobene za čuvat

A zakaj sva se odločila za najino princezo?
Ja a ne bi blo dolgčas brez nje ...Ne evo resno. Jaz bi imela že prej pa nekak ni bil primeren trenutek. Najprej šola. Pol štalca, pol je bik ušu še preden je bla kravca
Ne zdej pa čist resno...Jaz mislim, da je bila v čisto pravem danem trenutku. Službe nimam, oz.ko sem zanosila nisem imela stalne. Po porodniški me stara služba ni več čakala. ampak sem optimist. Če bi mi eden zatrdil, da bodo vsi moji otroci tako pridni kot Tia bi jih imela pa še 6. No ok vsaj 3 .
Vse ostalo, delo za skr.del.čas, finance, dopust(porodniška) in očetovski nimajo bistvenega vpliva, oz.ga niso imeli. Družinska politika...hja pri nas se ve kdo hlače nos tako da pri nas matriarhat odloča, kuko pa kaj bo. Šala! Ne odločitev je bila(in pomoje more bit) obojestranska, drugače to na dolgi rok ne gre.

Velik sreče pri seminarski!!!!

Dejavniki, ki so me prepričali so:

- ljubezen
- sreča
- finance
- pestvanje novorojenčka

Očitno pa je zahinavlo zdravje, ki je najbolj pomemben dejavnik in mi tud ostali ne pomagajo postati starš. No, enkrat bo.

Imeti otroka - je položeno v žensko naravo, če ne drugega te ciklus na to spominja.

Odločitev za otroka je skupna, torej skupaj z možem, osnovni pogoji, plači in  prostor pri starših sva imela. Gre za določen življenjski stil, odločitev.

Zagotovo je pomembno zdravje žene in matere.

Pomagalo bi, če bi bili stroški vrtca in šolanja manjši, lažja pot do stanovanja, zagotovoljeno delovno mesto - socialna varnost, urnik, ki bi bil primeren za mame, torej doma po drugi uri, da otrok ni v vrtcu več kot 6, 7 ur. Če ostane mama doma, da ima mož toliko večjo plačo.
Družinska politika na odločitev  za družino ne vpliva, gre za vzgojo, vzgled staršev, sorodstva ...

No, da še jaz opišem svojo situacijo:

Jaz: 24,5, študentka, nora na otroke: SEM ZA otroka, bi ga mela včeraj, ne jutri
Moj: 28,5, zaposlen za nedoločen čas: JE PROTI, vsaj za zdaj. Razlog: nimava stanovanja. čez vikend sva oba pri njegovi mami v 2 sobnem stanovanju, čez teden grem jaz vsak večer domov spat.

Torej: če bi država pomagala pri nakupu stanovanja (recimo, bolj ugodni krediti, predvsem daljša obdobja odplačevanja - brez hipoteke, kjer ti dajo samo 60% vrednosti), potem bi to pri nama vplivalo na odločitev in bi tudi moj (ki je pač malo bolj odgovorne sorte kot pa jaz) bil za otroka, kar bi pomenilo, da bi bil kak slovenec več na svetu.

ma sem malo zabluzila, sam danes ni moj dan, sem jezna na celi svet...


_____________________________

Idealni moški ne pije, ne kadi, ne vara, ne kvartopiri, ne obstaja. (ruski aforizem)

Imava službe + stanovanje + ljubezen = pri meni je kr naenkrat naredilo klik + sem okužila še mojega rezultat = dva    krasna otročka.
Rada sem doma, rada sem mama in moj je rad ati. Je pa odgovornost velika, situacije pa vedno nepredvidljive (glede finenc, stanovanja, finančni vidik...) in večkrat neprijazne do mladih družin. V službo tudi rada hodim in bom še kar nekaj časa morala, da otroka dozorita . Osebno bi še imela kakšnega otročka, če me podzavestno ne bi bilo strah prihodnosti in morebitnega slabega socialnega stanja!! Ta strah je pri meni pogosto prisoten ( paranoja ), moj dragi je pa večen optimist in se samo smaji: saj bomo že! Plač res nimava slabih, ampak zaenkrat ostajava pri dveh otrocih ( moj dragi pravi, da imava dva več kot dovolj )

Aja še to- polovični del. čas pri meni ni možen, glede zdravja in nočnega vstajanja......... saj, ko so bolani si čist na dnu, pa ko so sitni in ponoči razgrajajo bi iz kože skočil!!!! Ko pa vse to mine se imamo samo neizmerno radi!

Zavestno se nisva nikoli odlocila za otroka.. Vedno so naju otroci casovno prehiteli.. Hmm  Kako je to mogoce?

Kako lahko politika pripomore? Tako ,da se zrusi tale idiotski sistem dusne mafije, ki jo sestavlja religija&politika.
Delo za skrajsani delovni cas.. Brez veze.. Zakaj ne bi uvedli raje porodnisko 3-5 let.. odvisno od zelje posameznika.. Ce ukinejo vojsko, direktorske place, razne puhloglave politike.. in podobno..  v konci fazi tudi policijo, ko se dvigne zavest, bi bilo denarja vec kot dovolj.

Sem ti kaj pomagal??

Jaz bom napisala samo to, da sem se odločila otroka imeti takrat, ko sem se 100-odstotno čutila sposobno imeti otroka sama. Nikoli si nisem zanašala, da bi mi partner pri tem kaj pomagal. Se mi zdi otrok prevelika odgovornost, da bi računala na kakršnokoli "pomoč". Ne vem zakaj, ampak že od rane mladosti sem tako razmišljala, pa nimam tega od doma. Moj oče je bil res najbolj zlat oče, kar se ga da zamisliti. Sem pač take sorte.

Da pa bi imela še kakšnega otroka, pa bi morala imeti več denarja in večje stanovanje, pa še nov način rojevanja bi si morali prej izmisliti, tako da iz te moke ne bo kruha.

Slipsi.. nekaj taksnega sva si tudi midva izmislila za izgovor.. pol je pa Flip kar na lepem prisel.. in se vedno je vsega dovolj... in vse se samo uredi..  Hmmm.. Kako to??

   Dušna mafija, Tjazy ..... za tale izraz bi ti jaz dal Einsteinovo nagrado, če bi obstajala.
   K temi lahko rečem tole - finančni vidik je slab faktor v smislu spodbujanja k večji rodnosti. Značilno je namreč ( zanimivo ), da bolj ko je država razvita in večja ko je kupna moč prebivalstva, za manj otrok se prebivalci odločajo.
  Zdi se mi, da je nekako "tradicionalno" za našo družbo imeti enega, največ dva otroka ( midva z ženo torej nisva tradicionalna, ker sva podarila pet življenj ).

Pet zivljenj...   Pridna.. pogumna.. Pa se na nadaljni pet

Ni problem tud na nadaljnih deset, ampak to bojo vnuki. Še prej pa bodoče snahe

Slipsi.. pa naredi tako, da bosta v bistvu dva.. in formalno samo ti.. Saj se da. To je bolj varianta...