Hojla!

Ker se zelo hitro bližam PDP 23.1.2005, se veliko ukvarjam z najbolj pogostim vprašanjem vseh nosečk: ali bom pretrpela porodne bolečine ali bom izgubila nadzor nad sabo?? Ve imate vse že izkušnje. Zanimajo me predvsem tiste, ki ste rodile brez protibolečinskih pripomočkov, s čisto naravnim porodom. Ali je bilo za preživeti? Ali ste vedele, kaj se še dogaja okoli vas?

Slišala sem, da veliko žensk, ki je že preživelo ledvični napad kamnov ali peska pravi, da je to veliko hujša bolečina kot porod. Ali je katera takšna? Jaz sem imela že dva ledvična napada in vem, da sta grozna, od bolečin sem se celo onesvestila.

Bye,

Blacky s :duda:

Takole sem jaz rodila (proti bolečinam sem dobila nek morfij al kaj je tisti Dolantin):

http://www.ringaraja.net/forumi/sporocila.asp?pogled=2&id=15218&msg=111607&idk=85

Ni tako grozno.Vsaj pri meni ni bilo.Rodila sem brez EA in me sploh ni bolelo.Je pa res,da je pri vsaki drugačna zgodba.Če boš psihično,fizično pripravljena in pridno delala to kar ti bo svetovala babica,potem mora iti kot po maslu.
Veš,če si dala ledvične napade skoz,boš dala tudi porod.

Pozdravljena!

Ne vem, zakaj s takšnim strahom pričakuješ prihod svoje pikice na svet, ko pa menda veš, da bo to zate najlepši in najsrečnejši trenutek v življenju 9nebesa
Jaz sem rodila dvakrat in poroda si nista bila niti malo podobna. Strah pa me ni bilo niti najmanj, ker nisem niti hotela poslušati od drugih češ, kako to boli. (potem ne bi nobena ženska na svetu hotela več rodit).
Naj te potolažim še, da bolečine, ki jih imaš ob porodu, pozabiš takoj, ko zagledaš svojo štručko.

Vidva z atekom se kar v miru pripravita na prihod vajinega člana, ko bo porod mimo, pa sporoči, kako je potekal.

Ej Blacky nč bat.Jaz sem bila vedno zelo prestrašena in sigurna,da poroda ne bom preživela,tud če so ga vse ga jaz ne bom.No pa evo me tle,živa in zdrava.Štiri mesece nazaj sem rodila puncko,brez problema.Svetujem ti,da ubogaš babco in sodeluješ-to je pa vse.Normalno da boli,ampak to so bolečine pri katerih se zavedaš da boš dobila nekaj najlepšega.Držim pesti :nosecka:

Pri meni niso potrdili, če je šlo za napad ledvičnih kamnov, ker sem to imela med nosečnostjo, mi je pa bil porod vseeno malo hujši, pa ne dosti. Pri meni je bil bolj problem, ker nisem znala dihati. Pri kratkem dihanju mi je postalo grozno slabo in mi je šlo na bruhanje, babica pa ni nič pokazala, kako naj diham drugače, oz. kako naj drugače preusmerim pozornost od bolečine. Takrat pri ledvičnih kamnih se spomnim, da sem ves čas poskušala preusmeriti pozornost na kaj drugega, pa sem lažje prenašala. Pa menjala sem položaje ležanja, pri porodu je pa bilo že toliko na koncu, da sem lahko ležala samo še na hrbtu. Je pa pri porodu toliko lepše, ker veš, da bodo z rojstvom otročka bolečine prenehale, pri kamnih pa ne veš, kdaj bo popustilo. In res, ko je bila Ema zunaj, ni bilo nobene bolečine več.

Blacky ne boj se ne boš se onesvestila in ne boš izgubila nadzora nad sabo.Do sedaj kakor jaz vem se še ni zgodilo.

Jaz sem jih tri rodila brez protibolečinskih pripomočkov enostavno ker jih takrat sploh ni bilo na razpolago:(Sem pa vse tri porode preživela pri zavesti ali sem klepetala med popadki z sotrpinko ali z sestrami celo doktor je prišel pogledat v porodno in kakšne pol ure klepetal o vsakdanjih rečeh:(mene pa je metalo a glavo sem imela bistro.

Bolečine so nekaterim se ne zdijo preveč hude nekaterim ki so bolj občutljive pa so hude.Vendar jaz sem si dala v glavo,da bom kmalu držala v naročju moje sonce.če pridno potrpim.Bolečine prenehajo še tisti hip ko je detece zunaj..jih ni več!!!!!!!!

Neva6:rozica:Pa srečno!!!:angel:

Priporočam ti,da se prepustiš toku dogodka.Misli le na to,da pričakuješ nekoga,za katerega boš bila pripravljena umreti,kaj šele roditi.Ne misli na bolečine imej jih za prijateljice,saj ti bodo one pomagale,da bo zate zasijal svet samo s tvojim sončkom.Srečno:rozica::rozica:

tukaj imaš še mojo izkušnjo, ampak vem, da bo pri tebi vse v najlepšem redu! http://www.ringaraja.net/forumi/sporocila.asp?msg=200955&id=23955&idk=98

Po moje ni tako pomembno, kako močni so popadki, bolj pomembno je, kako pogosti so.
Pri meni so bili že od vsega začetka na eno minuto, kasneje tudi na 40 sekund, in bilo je obupno. Svoje porodne izkušnje ravno zaradi tega nisem opisovala, ker ne bi rada nikogar prestrašila.
Na porod sem bila pripravljena odlično in zadnje tedne sem pod vplivom besed babice iz materinske šole premišljevala tudi o alternativnem porodu - kjer sem rodila imajo veliko alternativnih možnosti - vendar sem spričo hudih bolečin, predvsem pa pogostih, takoj prosila za epiduralno, ki so mi zaradi situacije dali že pri 3 cm.
Skratka... poskusi naravno, če si želiš, imej pa opcijo za epiduralno, če ne bi zdržala.

Pozdrav,
verjemi, da se poroda ne boš spomnila po bolečinah, pač kot nekaj neponovljivega. Jaz sem si zabičala, da ne bom kričala, pa sem tulila kot mesec dni lačna volkulja, pa me ni bilo ne sproti ne zdaj sram...

pa-pa

hu:hudicek:Anita

Jaz sem ena največja boječka. Sem se vsakič psihično pripravljala na odhod v laboratorij ko je bilo terba kri dajat. Še dobro da me je porod presenetil 6 tednov prezgodaj in nisem imela časa panike delat. Pa tudi ko sem eno nič čakala v porodnišnici na odločitev al rodit al kaj, mi niti na misel ni prišlo da bi razmišljala kako bo bolelo. Zjutraj je Dr. rekel mi bomo šli pa kr rodit, pa smo šli. So bli umetni popadki, vse skupaj je trajalo 5ur pa pol. Med popadki je blo treba še ime za punčko izbrati, če glih ne bi bil fant. Fajn sem dihala, stiskala za roko bodočega očka, ubogala babice in vse narzoče in je šlo, brez težav in panike. In bila je punca. In veš kaj je meni pri porodu najbolj neverjetno? To da bolečina mine isti moment, ko dete pride na svet. Punca boš videla roditi je najlepše kar čaka žensko v življenju. Tako kot je že rekla Mirka, pa pogum in samozavest. Itak bo pa ves RR s teboj dihal tako da nimaš kaj bati!
Srečno Žiža&Sara

Žiža, tudi meni je bilo to nekaj najbolj neverjetnega, ko je bolečina prenehala v trenutku, ko je Ema prišla na svet.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Ja, to so nam v materinski šoli govorili, ampak meni ni pomagalo, ne, ne...

Pri prvi sem rekla NIKOLI VEČ.Pa če pomislim,sploh ni bilo hudo.Najbolj sem se sprostila,ko je prišel moj mož in me je masiral po hrbtu.Najlepše je,ko pride na koncu olajšanje in KONČNO stisneš k sebi svojo štručko.Pri drugem:angel:je bilo dosti hujše,ker je bilo kar štiri mesce prezgodaj.Na koncu sem jokala,ker sem slutila,da moj:angel:ne bo preživel,čeprav se je dva dni trudil.Toda,če bom imela še kdaj :duda:bom naravno-ABSOLUTNO.
en lp:morje:D.

Lahko je rečt, ne boj se bolečine, če pa ne veš, kaj te čaka. Pa ni tako hudo, kot sem si jaz mislila, da bo. Pravzaprav sem že dve uri po porodu rekla zdravnici in vsem ostalim, da komaj čakam, da bomo vso zadevo ponovili.

Jaz sem tudi med tistimi, ki sem dobila protibolečinsko inekcijo; kaj je bilo noter, ne vem, vem pa samo to, da mi ni ČISTO NIČ pomagala. Zato sem rekla, da naslednjič ne bo potrebna. Poleg svojih sem dobila tudi umetne popadke, pa sploh nisem vedela, ne kje in ne kdaj. V bistvu sploh nisem vedela, da so mi jih dali, šele po porodu med šivanjem, mi je zdravnica vprašala, če sem jih čutila močneje kot svoje.:zmeden:

Na trenutke sem imela občutek, da se bom onesvestila, vendar se nisem. Tudi blazno slabo mi je bilo, pa vroče, pa noge so se mi tresle... zdravnica mi je povedala, da je to bila najverjetneje posledica protibolečinske terapije. Moj se me ni smel dotaknit, o kakšni masaži ni bilo govora. Stiskala sem ga za roko in ko sem enkrat mahala okoli z rokama (nisem se mogla ničesar prijeti, kar mi je blazno manjkalo v tistem trenutku), sem ga celo udarila. Rekel je, da kar močno. Sama za to ne vem, sicer pa se mi zdi, da mene sploh ni bilo tam, ker se večino stvari ne spomnim.

Moj nasvet: ne bojuj se proti bolečini in misli na dihanje, to je meni blazno pomagalo. Pusti, da boli, lažje ti bo - vsaj pri meni meni je bilo tako!

Teh bolečin ne moreš primerjati z napadom ledvičnih kamnov, ti so bili obupno hujši!!!!

Poznam jih veliko, ki so rodile z EA in tudi tiste, ki so brez. Vsaka ima svoje argumente. Sama sem rodila brez (niti razmišljala nisem o EA). Pa moram reči, da ni bilo tako hudo. Res pa je, da sem imela pred nosečnostjo zelooooo boleče menstruacije, tako da so se mi popadki zdeli enako kot bolečine pri menstruacijah. Tudi meni so govorili, naj si predstavljam, da sem na morju in vsak val (popadek) me nese bliže željenemu cilju - NI DELOVALO!!!

V razmislek pa tole:

METULJ

Nekega dne se je na bubi pojavila majhna odprtina. Človek je sedel in gledal kako se metulj nekaj ur muči, da bi svoje šibko telo izvlekel skozi to majhno odprtino.
Potem je metulj obstal. Zdelo se je, da ne more naprej.
Zato se je človek odločil, da bo metulju pomagal: vzel je škarje in prerezal bubo.
Metulj je z lahkoto prišel ven.
Toda, imel je krhko telo in mehka krila.
Človek je še naprej opazoval metulja, pričakoval je, da se bodo krila vsak trenutek odprla, povečala in razširila, da bi nosila metuljevo telo in mu dala moč.
Nič se ni zgodilo!
Metulj je vse svoje življenje preživel plazeč se okoli s šibkim telesom in nerazvitimi krili. Nikoli ni poletel.
Človek kljub svoji ljubeznivosti in dobrim namenom ni razumel, da je napore, ki jih je moral metulj prestati, medtem ko se je prebijal iz bube, načrtoval Bog, zato da bi kri iz telesa metulja stekla v krila in bi bil tako pripravljen za letenje, potem ko bi se osvobodil bube.
Pogosto so napori prav tisto kar potrebujemo v življenju.
Če bi nas Bog osvobodil vseh ovir, bi nas pomehkužil. Nikoli ne bi postali tako močni kot moramo biti. Nikoli ne bi mogli leteti.

Želim ti lahek porod in veliko lepih trenutkov s tvojim :duda:.

LP Solei

Zame je bil porod lepa izkušnja. Tudi mene je bilo nekoliko strah, sem mislila, da me bo bolelo veliko bolj, kot me je potem v resnici.
Popadki me niso kaj dosti boleli, zato sva z možem prišla v porodnišnico že kar malo pozno, saj sem dolgo mislila, da to še ni to. Tako so me brez britja in klistirja poslali direkt v porodno sobo.
Proti bolečinam sem dobila masko, mislim, pa, da bi brez problema zdržala tudi brez nje. Še najhujše je bilo šivanje, ker so me prerezali (samega reza pa skoraj nisem čutila).
Vseskozi sem bila čisto pri sebi. Je pa res, da sem bila zelo hitro odprta in je porod minil dokaj hitro.
Kakorkoli že, bolečine hitro pozabiš, trenutka, ko zagledaš svojega otročka, pa nikoli.

Srečno, pa čimmanj strahu,
Pikca

Jaz nisem nič dobila čisto naravni porod ja je za preživeti. Vmes sem mislila, da se bom onesvetila pa se nisem...da bi videla to sceno. Pravi meni sestra potisnite jaz jo pa primem za roko pa ji rečem ne jaz bom skupi padala ona pa meni ne gospa samo rodila boste:)-.