Joj tako grozen dan.. Avto, ki je peljal pred nami je povozil muco. Smo bili tik za njim. Muca se je se dvakrat zvila in oblezala v luzi krvi. Moj je peljal naprej, ker sva bila tako zmedena.. Jaz sem se potem se celo pot jokala, obcutki krivde, ceprav je zgledalo, kot da je mrtva.. En veterinar mi je enkrat rekel, da je v takem primeru boljse, da se enkrat cez njo zapeljes, ker ko je enkrat poskodovana hrbtenica, da je hopeless.. Ma ne vem. Clovek res ne ve kaj narest v taksni situaciji. Joj no.. Cel dan me ze to preganja.. Vcasih si zelim, da bi bila bolj mocna..

Žal je tko, da živali in cesta nikakor ne grejo skupi.

Tud jst sm enkrat cel dan in še naslednji prejokala, ko je pred mano avto povozil kužka, ki ga je zavrtelo okoli koles in ga odneslo 100 m stran v travo. Sevede je tudi tam obležal.

Enkrat pa sem (pa ne se smejat) cel dan prejokala, ker sem povozila žabo, katero sem tik pred tem videla kako me gleda

Vsako živo bitje ma zame srce in diha tako kot mi, tako sem pač tudi v skupini ljudi, ki ji je hudo za vsakim bitjem. Tako kot muhe in mravlje, pa pajke... edino komarjev ne prenesem, pa še takrat ne ubijam, ampak se le pošpricam, da jih odženem. Jah kaj češ, smo pač eni bolj čustveni kot drugi

O groza, to pa je res grozno. Jaz ful ne morem videt živali trpet.samo še enkrat čez njo peljat pa tudi ne bi mogla. poskusi čim prej pozabiti prizor, mene bi to sigurno še v sanjah zasedovalo, muca pa je verjetno bila takoj mrtva, sploh če jo je avto povozil z veliko hitrostjo.

_____________________________

Idealni moški ne pije, ne kadi, ne vara, ne kvartopiri, ne obstaja. (ruski aforizem)

SEVEn mogoče je res bolje čez njo zapeljat tako kot pravi veterinar(samo lažje je to rečt kot narest)

Sam če pomislim kolikokrat sem bla v taki situaciji. Tud sama sem jo povozila pritekla je ven iz koruze direk pod avto sam ji k sreči nič ni blo . Pa zajca smo povozill k smo nov avto pelal iz salona  pa mu tud nič ni blo . Zadnjič se je pa veverica zvirala na tleh.

Sem šla pa enkrat muco pobirat k jo je en pred nama povozil bi pa kmalu še mene en povozu tako da NIKOLI VEČ. NE peljem čez njo če jo kdo povozi ampak zavijen če se le da na nasprotni pas da ne gre muca še enkrat pod  avto.

< Sporočilo je popravil mala maja -- 9.11.2005 20:10:18 >

Joj. Ne mi govorit o zabah. Smo v imenu znanosti na faksu marsikatero zival ubili. Zabo sem morala sama, ce ne ne bi imela opravljenih vaj iz zoofiziologije. Grozno. Se zdaj sanjam tisto zabo. Boljse da sploh ne pisem.  Pa biologijo sem sla studirat, ker imam rada zivali..

Kolikor se spomnim, sem že povozil težko ranjeno mačko zaradi zgornjega namena. Sicer pa: ena mačka odtehta vsaj nekaj desetin živih zajčkov, ptičk in krtkov.

Življenje ni potica!

O, boga Seven, kako si zmogla. Jaz ne bi ... bi po moje raje faks končala ali pa si psihiatrovo mnenje pridobila.
Mene je mikalo it delat magisterij iz področja etologije, pa se ravno tega bojim, da bi mogla kakšne take čudne poskuse počet. Bom to raje kar sama za svojo dušo doma študirala.

Kar se pa povožene muce tiče - sem enkrat tudi sama eno povozila. Nisem mogla nič naredit, ker mi je priletela direkt pod kolesa. Če ne bi bilo ob meni prisebne prijateljice, bi se zaletela, saj sem spustila volan, si z rokami pokrila oči in kričala ... Ponoči me je potem tlačila mora o muci, da je prišla vsa krvava k meni ležat ... groza, groza, groza, ne morem opisat občutkov!

Jaz, ki sem popoln ljubitelj vseh živali, se kar stresem ob čem takem...
Moj dragi je lani, ko je še vozil taksi, s službenim avtomobilom zbil srno. Ne namerno, da ne bo pomote. Kar na lepem se je pojavila pred njim na cesti in to na eni od ljubljanskih vpadnic. Moj dragi ni mogel tako hitro zabremzati, čeprav ni divjal, na srečo je bil pa sam v avtu, brez strank. Srno je zbil s sprednjim odbijačem, nakar mu jo je vrglo na pokrov motorja in jo odbilo z avta na rob cestišča. Moj dragi je rekel, da ga je srna v tistem trenutku, ko je priletela na sprednjo šipo, pogledala s široko razprtimi očmi, polnimi groze in bolečine.
Še nekaj dni zatem je imel nočne more, pogleda pa se spomni še danes...

Sem brez besed,ko pomislim na našo muciko.Uboga mucika.

_____________________________

Celemu svetu si le ena oseba,eni osebi pa si ves svet...

Srno smo pa mi že 2x dobili pod kolo,ker pri nas se šetajo po cesti,kot domače živali v urbanih naseljih.Verajamem,da ni lušten občutek to.Pa še fajn škodo ti naredi na avtu.

_____________________________

Celemu svetu si le ena oseba,eni osebi pa si ves svet...

Nejcko, pri nas smo pri Etologiji ucili podgane. Je bilo zelo zanimivo. Tiste "pametne" podgane so potem razkosali na katedri za Primerjalno anatomijo vretencarjev.

Eno leto smo studetje celo dosegli, da nismo rabli ubijat zab. Pa smo morali poslusat taksne grozljive govore iz strani profesorjev.. Mah. Najhujse je to, da je bilo vsaj 1/2 vegetariancev. Vcasih moras res preseci sebe, da koncas fax..

Veterinarju, ki da tak nasvet, bi jaz prepovedala še kdaj delati v tem poklicu,
NIKOLI ne bi pomislila na to, da bi šla še enkrat zapeljat čez povoženo mucko, da ta ne bi preveč trpela,
Joe, upam, da je tole, izpod tvojih prstov,   le slaba šala...

Seven, sočustvujem, ne bi bila rada deležna takega prizora, res ne...

Ja, Koda, škoda je bila velika, sploh pa, ker je moj dragi vozil Mercedesa, ampak takrat je rekel, da mu je čisto vseeno, koliko bo plačal, samo, da bi tisti pogled izginil. Pa ni...
In kaj je rekel njegov šef na to? Da če je lahko pripeljal razbit avto nazaj, bi pa lahko še srno pobral, da bi bili vsaj zrezki...  Če bo že toliko "koštalo" popravilo...

Polona2, meni se pa zdi to smiselno kar je rekel.. Prihranis ji muke cakanja na tisto odresilno injekcijo. Zal drugace v teh primerih ne gre..

Polona, vsaj tokrat nisem natipkal slabe šale, ker tisto ni bila šala. Kaj pa bi naj počel? Govoril "Boga, boga mucika, kako grozno!!" in se po možnosti peljal dalje? Včasih kaj ni prijetno, a mora nekdo tisto storiti.

Drugače pa priznam, da nisem pretirano sentimentalen. Smrt je del življenja, čeprav sklepni. Ko sem bil mlad, sem delal to, kar sedaj nikakor ne bi (danes sem npr. vegič), in to je še en dokaz, da se ljudje lahko korenito spreminjamo. Kaj sem počel? Streljal vrabce z zračno puško. Ni se mi zdelo sporno, ker pač nisem razmislil še z drugega vidika.

Preden se kak vročekrvnež vžge, se naj vpraša, koliko krav in kur je že sam pojedel. Življenje v tesnih hlevih, prevoz do klavnice in smrt v klavnici je slabša od zadetka s kroglo v naravi. Je pa tudi slednje brez zveze in narobe, se danes strinjam.


_____________________________

Naši problemi so sanje revnih in preganjanih.

Prej nisem razumel, na kaj se je navezovala omemba o veterinarjevem nasvetu. Seveda, na prvo (Sevenino) sporočilo.

Mislim, da je vedno vredno skrajšati zadnjih nekaj ur muk neozdravljivo poškodovanim živalim. Če pride veterinar z večnouspavalno injekcijo šele po uri, dveh, je to zame bistveno prepozno.

In četudi bi bil veterinar z injekcijo v eni minuti na prizorišču, vprašam: KAKŠNA JE RAZLIKA za usodno poškodovano mačko med tem, da jo neko neznano, veliko bitje, ki pride k njej, trdno prime in vbrizga injekcijo (kar najbrž traja 3-4 sekunde) in tem, da jo v drugo iznenada povozi avto v slabi sekundi?

Bistvena!

Mačka, ki sem jo takrat namenoma in iz dobrih namenov povozil, je bila onkraj možnosti preživetja.

< Sporočilo je popravil Joe -- 11.11.2005 21:06:11 >

Pa si se v to prepričal? Ne me narobe razumet, tudi sama sem za to, da se živalim, ki se jim ne da pomagat, čim prej in čim hitreje skrajša muke, pa če to pomeni zapeljat čez njo z avtom, pač pomeni to. Čeprav jaz tega ne bi zmogla, nimam živcev za take stvari. Enkrat me je čisto sesulo, ko sem zapeljala čez že mrtvo mačko, ki sem jo prepozno zagledala. Pa je bila definitivno mrtva, ker je bila že čisto sploščena.
Sem pa enkrat na uvozu na avtocesto našla povoženo mačko. V bistvu sem bila že prepozna za to, da bi ustavila, zato sem dirkala do naslednjega izvoza in nazaj tja, kjer sem jo zagledala. Bila je še mladiček in še živa, popokala sem jo k veterinarju in so ji lahko pomagali. Še danes kraljuje pri starših, prav fletna mačka je. Spomnim se pa, da me je bilo grozno strah, da bom prepozna in da jo bo nekdo že do konca povozil, preden bom uspela pridet nazaj do nje.

Tašonka, tisti mački so čreva ven visela. In noben od naju ni tega naredil z lahkim srcem, verjemi. Najprej sva peljala mimo (bilo je sredi noči), po kakem kilometru in po nekaj razpravljanja, kaj nama je storiti, sva obrnila. Sama tega ne bi zmogla narediti, se mi je pa to še vedno zdela boljša možnost kot pustiti mačko ležati tam.

No, če so ji čreva ven visela, potem sta se kar prav odločila. Revca je morala verjetno zelo hudo trpet. Verjamem, da vama ni bilo lahko narediti tega, čeprav ko dobro razmisliš, je verjetno res še težje, kot jo milostno odrešiti, zavestno pustiti žival umirati v mukah.

Ja, ampak ni point v najinih občutkih, ampak v mačkinih. Nekaj narediš, ker je prav, ne ker bi v prvi vrsti štel višji ali nižji nivo lastnih slabih občutkov. Vsaj v teoriji oz. v takšnem razmeroma enostavnem primeru, kar je mačkina nesreča in njene posledice za naju vsekakor bila. Žal svet pozna tudi hujše primere in ena mačka proti njim ni vredna ... drobca Whiskasa.

Ja, saj to sem tud sama imela v mislih, samo očitno se ne znam izražat...
Sicer me je pa zanimalo samo to (pa ne tega osebno jemat, ker me zanima na splošno), če si se prepričal, da jo je treba do konca povozit in sem dobila odgovor. Razlog, zakaj me je to zanimalo, sem pa tud napisala. Sama imam pač kontra izkušnjo - povoženi mački sem lahko pomagala s tem, da sem jo odpeljala k veterinarju.
Jaz sem izvedela, kar me je zanimalo, mišljenja smo očitno enakega, samo vsak po svoje pove...

o marija....mene zvije,ce zagledam kje ob cesti povozenga mucka...ne vem kaj bi blo,ce bi jaz kej povozila...se mi zmesa pomoje...ne bi pa mogla zapeljat se 1x cez ze povozenga macka....pomoje bi rajs do veterinarja pelala...ne vem...