Počasi prihajamo k sebi...
me zanima, dojilje in druge, ki veste veliko o dojenju - kako huda žalost vpliva na dojenčka?!
Se trudim, da prebolevam žalost brez zdravil, a je tako hudo... Knedlček še vleče dojko, lula/kaka normalno, samo joče in joooooče ponoči danes do 2eh zjutraj.... Tako nerazpioložen je postal, da me je groza... Na zunaj se delam veselo, a trpim - verjetno mali to čuti in ga bega?!

HuAnita, meni mama ves čas polaga na srce, da naj neham biti živčna, pa tečna itd., ker se prek mleka vse prenaša na otroka. Sicer ji seveda nisem verjela, kaj pa ona ve ,  ampak sem pa enkrat prav "test" naredila. Sem bila en čas res skoz nekaj tečna, pa neprespana itd.,  pa tudi. Potem sem se pa prav dala na to, da bom en čas striktno samo dobre volje, pač, naspala se bom že enkrat, ne bo me vse iz tira vrglo itd. In je bil res že isti dan potem tudi  ful tak dobrovoljček. Morda je šlo zgolj za naključje, ampak sem se pa kar zamislila nad sabo, ker  je imel takrat pa res prav eno obdobje, ko je bil en tečko, prej pa tak smejko. Tako da zdaj pa res kar pazim na to.
Če nisem preveč firbčna, kaj je bilo, zakaj imaš "žalostno mleko"?

_____________________________

Sami sončki okrog mene :)

Kaj se ti je pa zgodilo?

_____________________________

Zunanji svet je le odsev sveta, ki ste ga ustvarili v svoji notranjosti.

http://www.ringaraja.net/forum/tm.asp?m=1015313&mpage=189&key=&#1635034

Huanita - Iskreno sožalje ob izgubi brata!

Huanita, iskreno sožalje.

Tudi sama sem pred 5 meseci šla čez podobno izgubo, sicer ne moj brat, ampak od moža (bolezen) in sem opazila isto. Jaz sem takrat samo dojila, pa sem se najprej bala, da bom izgubila mleko, pa mali se je ponoči pogosto zbujal in jokal, tako da sem se bala, da ne dobi dovolj, ko sem mu hotela dodajati aptamil, pa ni hotel piti. Izkazalo se je, da imam mleka dovolj, samo očitno je res Maks čutil mojo žalost in je bil tudi bolj jokav, nerazpoložen. Ko sem sebe spravila v red, je bilo tudi z njim boljše.

Pogumno naprej, naj vam čas zaceli rane, da vsaj bolelo ne bo več tako zelo. Naj vam mali sončki dajejo tolažbe, pri nas so otroci najbolj pomagali.

_____________________________

Ema (13. 9. 2004)
Maks (27. 9. 2006)
Katja (11. 4. 2010)
Luka (13. 6. 2014)

Verjetno, da vpliva...

Iskreno sožalje

_____________________________

Everything will be OK in the end. If it`s not OK, it´s not the end yet.

Iskreno sožalje.

Po moje vpliva. Tudi meni se dogaja, da sem kdaj živčna ali se z mojim kaj pričkama in tamala vse čuti. Kot moje ogledalo je. Sem se tudi jaz zamislila in poskušam malo paziti, da sem čim bolj pozitivna. Čeprav vem, da včasih to ni prav lahko, še posebej če gre za smrt v družini.

O HuAnitka draga, moje iskreno sožalje...
Drži se, tudi cela tvoja družina, mislim na vas.

_____________________________

Sami sončki okrog mene :)

moje iskreno sožalje

Iskreno sožalje .    

Sigurno da čuti tvojo žalost, ampak poleg tega je še ogromno motečih dejavnikov, da so dojenčki vsi zmedeni. Vročina, bližajoča polna luna tudi seka...pri nas imamo tudi svetle noči zaradi teh faktorjev, najverjetneje ga poleg tega, da si ti žalostna, to še dodatno vznemirja.

_____________________________

Veliko več muh se ujame na med, kot na kis.

Ojoj, HuAnita  Moje sožalje.



_____________________________

Mirna - 19. 12. 2003
Zarja - 30. 10. 2006

Huanita, sprejmi moje iskreno sožalje!  Res žalostno......

Že nisem preveč vsiljiva, koliko pa je bil star?

Moje sožalje   .

Žalost mame v vsakem primeru vpliva na otroka, če dojiš ali ne, na tako majhnega pa še posebej.

Žal je takšna situacija in skozi njo moraš....stisni otroka k sebi, da bo čutil tvojo bližino.

Moje sožalje! Tudi sama sem pred nekaj leti izgubila brata in vem, kako ti je.
Otrok pa tvojo žalost vsekakor čuti, vendar nimaš kaj...tudi, če si nadeneš masko, da je kao vse v redu, bo otrok isto začutil.Ker tistega, kar je v tvojem srcu, ne moreš skriti.Pa tudi nima smisla, da bi skrivala.Mislim, da bi bilo bolj čudno otrokoma, če bi se delala, kot ,da te izguba ni prizadela.Pa tudi, če sta še tako majhna..saj se otrokom vse vtisne v podzavest.
Jaz sem bila v nekem obdobju zelo potrta, ko sem dojila in je otrok začel zavračati mleko. Ampak pač...nimaš kaj.Drži se!

_____________________________

Vprašaj se, ali te bo to kar počneš danes,kaj bolj približalo tistemu,kar bi želel biti jutri!

Joj Huanita, sožalje

Huanita ne vem kako ti pomagat razen tega da ti izrekam iskreno sožalje  in upam da na malega ne bo preveč vplivalo, verjamem pa da vpliva. Drži se.

_____________________________

Zunanji svet je le odsev sveta, ki ste ga ustvarili v svoji notranjosti.

Moje sožalje ob vaši izgubi

otrok zagotovo čuti tvojo žalost. Mislim, da je ne smeš preveč skrivat, tudi tvoja otroka kot vsak človek se bosta s trpljenjem in žalostjo soočila kasneje v življenju;

Držite se

_____________________________

lp, rainbow

Life's what's important. Walking, houses, family. Birth and pain and joy. Katharine Hephburn

Iskreno sožalje.

Iskreno sožalje tudi od mene ...
Ja, HuAnita, seveda vpliva! Ko si žalosten, živčen, jezen ipd., se v mleko sproščajo različne snovi - hormoni, encimi itd., ki  povzročajo taqkšno razpoloženje in tako mleko je potem res žalostno...
Je pa res tudi obratno, če si vesel, srečen, evforičen, umirjen.... vse se potem pozna na otroku!
lp

Moje sožalje, Huanita !
Energetska povezava med otrokom in materjo je izjemna, zato je tudi tvoj  na nek način žalosten.
Poskušaj bolj pozitivno usmeriti misli k bratu, čeprav mislim, da ni lahko. Poskušaj razmišljati, da je tvoj brat sedaj na varnem in da se mu je v resnici na poseben način uresničila želja.. Jasno, da ga ne boste nikoli pozabili, ampak naj bo misel nanj nekaj prijetnega.. Če je možno.
Je pa, jasno, za vse potreben čas..
In ko si žalostna, si to pusti..

_____________________________

ROŽICA