Pozdrav!


Že tri dni sem popolnoma na tleh.
S partnerjem sva že od starega leta na bojni nogi, ker sva se na smrt skregala.
Silvestrovo je bilo katastrofalno, prve tri dni v novem letu pa preživljam sama z otročkom in sem zelo, zelo žalostna.

Najraje bi spakirala stvari in šla. Šla od njega, ker so mu prijatelji več kot midva z otrokom. Zdaj opažam, da sva bila premlada oz. nepripravljena za otroka kot partnerja. ( A žal poti nazaj več ni. Jaz bi za svojega otroka ubijala, žal partner ne čuti tako.)

Jaz in otrok sva mu v breme. Z otročkom paradira in ga crklja le takrat, ko sva kje na obisku. In takrat igra srečnega očka. In tako drugi verjamejo, da smo srečna družina.


Jaz enostavno tega več ne zmorem. Dovolj imam njega, njegovih prijateljev, njegove nesramnosti.
Pa še alkohol mu je zadnje dni postal prijatelj.


Tu sem se izpovedala. Enostavno ne vidim več naprej.

Živ,
poznam tvojo srčno bolečino in mi je hudo zate.
Saj veš pravega nasveta ni, vem pa to; seštej pluse in minuse zveze-odnosa, pa se ti bo laže odločiti. Bolje prej kot potem.
Srečno, S

Poznam nekaj takšnih primerov. Vem da ti ni lahko, ampak, če nisi srečna in če misliš da otrok trpi, boljše da nekaj ukreneš. Jaz na tvojem mestu bi. Upam, da imaš kam iti z otrokom, mogoče pa bo pol prišel k sebi. Al pa tudi ne. Vendar moraš vedeti da imaš pravico biti srečna. Če mu prijatelji več pomenijo kot družina? HALLO???
In potem cele dneve paradira z njimi ti pa si doma nesrečna. To vendar ne gre. Idi ven iz hiše in z malim obiščita koga, daj si duška, idi na sprehod. Samo ne biti doma, ker boš potem samo tuhtala.
Jaz bi mu dala ultimat, če se ne bi strinjal pa bi šla.
To je pa seveda samo moje mnenje.

Pa si to povedala tudi njemu?

vseeno želim da se ti stvari razpletejo kot sama želiš...

Velikokrat se lahko razmere prav pasje zapletejo, če pri osnovnih potrebah partnerjev nekaj časa ni prave usklajenosti. Preden narediš plan za naprej in preden se odločiš, katere kovčke boš izbrala, se vprašaj (in vprašajta, vsaj nato), kaj sta si zadnje čase želela in pogrešala tako ti kot tvoj dragi. Išči dobro in morda najdeš kakšen vzrok (npr. pomanjkanje seksa, pogovor še o drugih temah, ne le nosečniških, neubeseden partnerjev strah itn. itn.). Problem je namreč, ker večina ljudi, sploh moških, ne zmore(mo) povedati/ugotoviti pravih razlogov splošnega nezadovoljstva, sploh pa ne že na začetku, ko se šele pojavijo, brez negativnih obresti kasnejših mesecev.

Torej: tvorni premislek, ki bo nujno zahteval tudi nekaj časa, in tudi slednjega naj še nekaj preteče, preden se dokončno (od)ločita, nemara bolj vsak zase kot skupaj.


_____________________________

Naši problemi so sanje revnih in preganjanih.