Žali vam moram povedat, da je danes moja prijateljica rodila mrtvega otročka (34 2/7).
V petek je imela pregled in je G rekla, da je vse OK. Kljubtemu, da je ona govorila da se čudno počuti. Čez vikend je gibe čutila bistveno manj kot prej. Včeraj jih več ni bilo. Odhitela je do G, opravita uz in sledil je šok: "Umrl je, žal". Jutri pojditev v bolnišnico, da boste rodili." Halo? TO so bile besede G. Mene je skoraj pobralo, ker vem kako se je počutila. Ne morem verjet, da se to dogaja. Potem sta se z možem odločila, da gresta še isti dan noter, a je bila psihočno tako na tleh, da  ni bila sposobna...... Danes so ji dali umetne in po 8 urah peklenskega boja je porodila svojega majhnega sinčka.
Kako ji naj pomagam? Prosim svetujte mi....Res ne vem kaj naj.
Sama sem imela ss v 10t in nisem želela nikogar ob sebi. Najprej sem morala sama "preboleti" , še le nato sem lahko  koga prenesla oz. se začela o tem pogovarjati


V nedeljo  je oprala še zadnje cotike, jih zlikala in dala v omaro. Pripravila si je torbo z zase in za njenega , da bo ja vse imela pripravljeno. Zdaj pa to.
Povejte mi, kaj je narobe s tem svetom? Zakaj trpijo vedno eni in isti ljudje?
Mali počivaj v miru, mamica in ati za vaju pa

 ojoj, kako žalostno
Prav pomagati ji žal ne moreš. Je pa veliko, če ve, da se lahko nasloni in obrne nate, čeprav je velika verjetnost,  da bo želela to prebolevati sama oz. s partnerjem.
Daj ji vedeti, da si tam za vse, kar lahko potrebuje, pa magari za ramo za jokat.

Žalostno,zelo žalostno Sožalje prijateljici.Meni se je zgodilo pred kratkim,samo da je bilo pri meni pri 15 tednih.Probaj se z njo čim več pogovarjati,če bo seveda to hotela.Meni so veliko pomagale punce tukaj .Še vedno boli in bolelo bo še dolgo,a življenje gre naprej.

Žalostno

Na žalost ob takšnih trenutkih res ne vemo kako pomagati da bi bila bolečina vsaj malo manjša, ampak mislim da trenutno ni dobene stvari ne besede ki bi omilile žalost in bolečino...le stojiš ji lahko ob strani in ji ponudiš ramo za jokanje kar je najbolj dragocena pomoč prijateljici ta trenutek in da si ob njej ko se bo pripravljena pogovarjat o tem....vendar mislim da mora najprej minit nekaj časa da si vsaj malo opomore.....

naj njun  počiva v miru iskreno sožalje vsem

_____________________________

Naši spomini so edini raj iz katerega nas ne more nihče pregnati...

Iskreno sožalje. Daj ji vedeti, da si ji na razpolago če to želi, če pa bo želela samoto, pa da jo tudi  razumeš.

< Sporočilo je popravil Lunca1 -- 19.3.2008 6:42:12 >

Iskrene sožalje!!! To je pa res nekaj groznega. Sama sem imela splav v šestem tednu, pa se pikica sploh še ni vidla, ne predstavljam si kaj takega. Res bogi ljudje, kako se narava z nami poigrava...

Sožalje družinici!

joj, koliko je tega, tudi bratu moje najboljše prijteljice se je zgodilo podobno, 1 teden pred rokom jima je umrl fantek, isto pripravljena sobica, oprane oblekce od prvega fantka... so ugotovili, da je bilo nekaj narobe s popkovino. sledi isto umetni popadki in porod, v petek pogreb.
svetujem ti, da vprašaš prijateljico če ji lahko kakorkoli pomagaš, če bo rekla ne, je pač ena izmed tistih, ki hočejo to preboleti same (jaz sem se zaprla vase in stran od ljudi, SS v 14.tednu), nekateri pa potrebujejo nekoga, ki jih posluša.
objem za družino

Že za tiste, ki smo izgubile svoje pikice na začetku nosečnosti je bila izguba boleča, ne predstavljam pa si izgubo svoje pikice po 8 mesecih nošenja pod svojim srcem.

Daj ji vedet, da si ob njej in da ve da se lahko zjoče na tvoji rami, ko bo pripravljena. Jaz tudi mislim, da verjetno bo potrebovala nekaj časa samoto, da s partnerjem žalujeta za njunim sinčkom.

Najprej iskreno in globoko sožalje tvoji prijateljici.

Morda ti pomaga tole:

http://shrani.si/f/1y/2P/2UnNo7VL/solzice.ppt
(za diaprojekcijo pritisnite F5)

Kontakt društva Solzice najdeš na koncu diaproekcije.

Tudi jaz sem 11.3.2008 rodila mrtvega sineka Gašperja. V 34. tednu in 2/7. Tak kot tvoja prijateljica. Prejšnja nosečnost se je prav tako končala s čiščenjem, ker je otročku nehal bit srček. Pred vsem tem, pa sva z možem dve leti hodila okoli zdravnikov, ker nisem mogla zanosit.
Pomagaš ji lahko že zgolj s tem, da ji daš vedet, da ji stojiš ob strani. Pojdi k njej in samo bodi tam. Nič ne rabiš rečt. Pa meni je kr pomagala knjiga od društva solzice: Prazna zibka, strto srce. Lahko jo naročiš preko interneta.

Matejčka iskrene sožalje....tako sem že prizadeta in žalostna, ker v meni ni več moje pikice ko pa preberem tako zgodbo pa se mi srce kar para....kako je kruto življenje...poznam kar nekaj punc, žensk, katere  so zanosile pa niso hotele imet otroka na splav pa tudi niso hotele it pa je bila vsa nosečnost bp pa vse brez problemov, izcedkov.... me katere si pa tako zeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeellllllloooooooooooooooo želimo otroka pa....ampak vem, vse me bomo čez čas vesele nosečke, ker si to vse zelo želimo in bomo do tega cilja tudi prišle...

_____________________________

Najprej si bila pod mojim srcem, sedaj si v mojem srcu. Za vedno moja mala Pikica!!!!

15.4.2009 ob 13:22 je na Svet pokukala najina prečudovita hčerkica Maja!