Zdravo punce!
Sicer vem, da nisem prav ravnala, ampak me vseeno zanima vaše mnenje. Včeraj je naš 2 letnik bil cel dan mali vražiček. Nič ni ubogal , napadi trme iz ene stvari v drugo, men so se živčki kravžlali in na sploh sem bila slabe volje. No, nakar zvečer, si moramo umiti zobke. Prime zobno ščetko, pocuza dol zobno pasto in vrže čez celo kopalnico zobno ščetko. Tisti moment mi je prekipelo. Primem zobno ščetko, ga okregam in ga mogoče malce preveč udarim po rokici. Pisknil ni nobene. Očitno šok.Ko sem mu rekla, da naj odpre usta, jih je odpr, mu umijem zobke, popiham rokico in dam lupčka in gre spat.
Ampak mene taka slaba vest peče in še sedaj mi je hudo .
Ne vem, ali sem ravnala prav, ali ne.
Seveda zjutraj je bil spet moj angelček in se me je oklepal celo pot do vrtca.

Se zgodi, ampak naj se pa ne dogaja.
Te čisto razumem, kdaj te res pripeljejo do meje, ko ti prekipi. Ampak, kar je treba, je treba. Saj ga nisi pretepla. Na drugačen način si mu pač dala vedeti, da se tako ne dela. Mislim, da si bo zdaj dobro zapomnil, da tega ni dobro početi.
Ne sekiraj se, iz tvojega posta je razbrati, da imaš svojega otročka neizmerno rada.

_____________________________

Sami sončki okrog mene :)

NE PRETIRAVEJ. včasih pač ne pomaga nič drugega, pa še v afektu reagiraš. dokler ga enkrat mal po roki mahneš se emn to zdi čist sprejemljivo. pazi sam da ne preraste v pretepanje :)

Mislim, da ni nič hudega,....se pač zgodi, da popustijo živčki....le da to ne pride v navado?
Vem, da ti je hudo, a kaj češ, se pa zato drugič bolje zavedaš, da se greš raje malce ohladiti ali pa še bolje, da otroka pelješ "na hladno" npr. v sobico in ga zapreš za pol minutke, da se umiri. Ti povem, da je to najboljša šola. S tem prekineš grdo obnašanje. Vendar pa moraš biti še posebej zvečer bolj potrpežljiva, ker takrat so običajno otroci tudi bolj sitni, ker so že zaspani...zato jih je treba jemati z rezervo.

To, kar se je včeraj zvečer zgodilo, je bil res prvi primer in se drugače ne dogaja. Malega imam res neizmerno rada in nikoli nisem hotela s tepežem dokazati svoje nadvlade. Ampak dopovodovanje na dopovedovanje pa po nekaj urnem timingu, zadnje dejanje ni bilo kos. Že ko sem šla do njega da ga krega, nisem niti pomislila, da bi ga udarila. Ampak kar je bilo, je bilo.
Upam, da sva se oba naučila iz tega lekcijo. On da ne meče stvari po tleh, sploh pa ne zobne ščetke, jaz pa da ga ne bom več udarla. Sicer to ni bil neki tepež, ampak zgolj le neke vrste kaznovanje za dejanje. ker mu z besedo sploh nisem bila več kos. Upam da to ni le moja slaba tolažba.

Tako da komaj čakam uro, ko grem iz službe in ga dvignem iz vrtca.

Otrok je s trmarjenjem šele pričel in takih situacij bo še mnogo. Včasih boš lahko mirno odreagirala, včasih ne. Ne očitaj si preveč., če včasih ne odreagiraš kot "idealna mama".
.

Evo, bskrle ti je idealno napisala!!!

Sploh pa ti povem, da sem jih tudi sama kdaj pa kdaj dobila po riti,pa zaradi tega nisem depresivna, zafrustrirana, bila zanemarjena ali kaj podobnega.

Otrok mora vedeti, KJE SO MEJE. In starši jih postavljamo - eni tako, drugi drugače. Polno je knjig, ki zagovarjajo takšo ali drugačno vzgojo - ampak otroci niso enaki. Tako kot starši ne. In kdo je zdaj tisti, ki ti lahko reče, da si ravnala napak?

Nihče. Ne grizi se. Dobra mama si. Zelo se mi dopade podpis od N&N - "Želite narediti svojega otroka nesrečnega? Pustite mu, da dela, kar hoče!"

Blagor tebi, ko ti sploh uspe umit zobe otroku. Moj sin stisne ustnice skupaj in ne moreš nič, pa to da vrže zobno krtačo po tleh je vsakdanje. Več tednov je trajal način umivanja zob skozi igro, pa nič...zdaj pa delamo to kar na silo.... pa nič. Vsak večer joka da se skoraj zaduši in se full brani. Ati mu mora držat roke in noge dol, ker drugače utrga. Noben lep način več mesecev ni uspel. Kaj pravite na to? Kje je rešitev??Ima katera taktično rešitev, pa ne skozi igro, ker naš fant ne pali na igrice...???

1. anonimna - se strinjam z odgovori predhodnic, ker so ti že vse napisale - predvsem Brskle.
2. anonimna - poskusi z nagradami - vsak dan umiti zobki - dobi zvezdico - in, če je cel mesec dobil vsak dan zvezdico, dobi nagrado. Včasih pač ne gre drugače, kot s podkupovanjem. Upam, da vam čim prej uspe brez težav umivanje zobkov.

_____________________________

V življenju sta nam dani 2 čaši, sladka in grenka: vsi moramo izpiti obe, življenje pa nam obe čaši toči nepredvidljivo.

Zelo slaba tolažba bo, če boš začela posploševati. Ker zgornje opravičilo lahko potem uporabiš za vsak tak otrokov izpad. In verjemi mi, da jih bo še veliko in veliko hujši bodo! Zavedaj se, da otrok ni in ne more biti kriv za to, da se ne obvladamo - za to smo krivi izključno sami. Predlagam ti torej, da se vprašaš kaj te je pri otrokovem dejanju tako spravilo iz tira, da se nisi mogla obvladati (mogoče malo preveč pričakuješ od dvoletnega otroka, ... ?) in da razmisliš kaj storiti, da se boš v bodoče ustavila še pred točko brez povratka.

Sicer pa, kot pravi Maxica: " Se zgodi, ampak naj se pa ne dogaja.".

d.

samo ščetko je vrgel???? hehe, to naša počne že za zajtrk. ti jo pošljem en teden, pa boš svojga nosila po rokah, ker je tako priden. 

Pa dajte nehat pretiravat, no!!! Saj ga ni pretepla, ga udrihala ali kakorkoli že!!! Enkrat ga je po roki. Dosegla je točno tisto, kar je mali iskal že ves dan - šok. Glede na otrokovo reakcijo sem skoraj 100%, da je bilo prvič. In očitno je zaleglo, sicer bi šlo tako v nedogled. In do česa bi prišlo? Mali bi bil še bolj ipičen, še bolj bi jokal, izzival, nagajal. Včasih ne pomaga tudi ohlajanje v sobi ali na kavču.

Otroci so različni, še kako različni. Pri enem bo vžgalo že to, da ga malo grše pogledaš, pri drugem če se zadereš, pri tretjem pa niti eno niti drugo ne.

Nisem zagovornik nasilja, ampak če ga je po roki, še ne gre za izpad, kot tu trdijo nekateri!

Zdravo!
Hvala za vaše besede, danes se že malce bolje počutim. Glede na zapisano, da je vrgel le zobno ščetko po tleh, sem že v prvem postu napisala, da je šlo za niz takšnih in podobnih zadev že čez cel dan: metanje igrače, ga vprašam, bi jedel, reče ja, sodeluje pri priravi, ko pa je bilo treba jest, pa ne . odrine krožnik, da pade na tla,....
Skratka celi dan je bil pestro. Včeraj podobno, vendar znosnejše. Smo pa ugotovili razlog - raste mu prva petka in je verjetno zaradi tega še bolj razdražljiv.

Hvala skutici in ostalim za pozitvne misli.
Lep dan vsem, pa kljub temu, da je dež.

 Frutka!

Neverjetno, kako se ljudje počutimo krivi za vsako reč, sploh mame. Če bi se otroci počutili krive samo za desetino toliko reči, kot se moderne mame, bi bili čisto neproblematični, prijazni, odgovorni in vljudni.

Prosim, ne pretiravajte. Nisem zagovornik nasilja in pretepanja, ampak eno po rokici, mislim.....  ne vem, zakaj je treba iz tega delat tak halo.

Kaj je z mojimi očmi??? Jaz ne vidim nič od frutke

Sej veš, Meta, frutka ali skutica, podobno ti je to.  

 Gina... Sem mislila skutico... Pač sadna skuta, pa je ratalo frutka...

V to pa močno dvomim

Viv, hahaha!!!  Ampak jaz nisem sadna skuta, ampak kar tista navadna od Ljubljanskih mlekarn...  

se strinjam z LARO...vcasih ne pomaga nic druzga kot da ga lopnes mal..je pa res treba pazit,da ne preraste v pretepanje..to pa v koncni fazi tudi nic ne pomaga...vsaj otrokom ne...

Otroci pravzprav potrebujejo čvrsto stališče. Včasih se mi zdi, da si včasih prav prosijo malo bolj konkretnega nastopa. Kot bi hoteli reči, "imam poln kufer sam sebe, rešite moj problem". Običajno je tudi pri mojem tako, da se me po takšni situaciji neverjetno oklepa. Kot bi se mi hotel zahvaliti ali kaj podobnega. Je pa res, da nikoli ne zapostavljam, tudi če sem prisiljen kakšno po ritki, mu potem dam jasno vedeti da ga neizmerno ljubim in mu povem zakaj se je zgodilo kar se je zgodilo. Da bi pa sam kuhal mulo zaradi tega, pa niti slučajno. To definitino ne smete delati. Povejte da ste in zakaj ste jezni, naj ve razlog. Drugače lahko postane otrok izredno negotov.

LP

Hvala bogu, da je ena po roki dosegla učinek. Pri nas ga namreč nebi. Gladko bi brez kančka slabe vesti še enkrat zagonila ščetko pa potleh bi se skoraj 100% vrgla, jaz bi bila vsa zbrcana... zobje bi bili umiti na silo, če bi sploh bili.