Lep pozdrav vsem, spet vas sprašujem za eno stvar:
Ali ste za to da se otroka tepe ali ne,s tem mislim ''ta vzgojne''- po riti, rokici...? Sama nisem pristaš tepeža, vendar bi z veseljem moji mali :duda: kdaj dala eno na rit, ker me s svojim trmarjenjem spravi na rob. Kdaj ste ve začele s ''takšno'' vzgojo? Naša :duda: bo kmalu stara eno leto in sem jo že večkrat samo opozorila s privzdignjenim tonom. Mogoče to ne zadostuje več, ker potem isto prepoved naredi ponovno.
Ali vi delate kako drugače?
LP, :zmeden::sloncek:

joj, kak sploh lahko take sprašuješ. Kdaj smo začele? NIKOLI:grrr:
Če se zgodi iz refleksa, ker je otrok v nevarnosti ali kaj podobnega vredu- se zgodi in ne rečem da se meni ne bo- glede na moj karakter in paničnost se bo:((
Ampak da razmišljaš o tem kdaj bi začela :grrr::grrr::grrr::grrr: .
Jaz se vedno sekiram da nisem vredu mama, pa da nisem vredu to naredila,...razmišljaj v drugo smer
Preberi par postov nižje temo: Popuščanje ali doslednost & upam, da ne gnjavim, avtor: Bagi


Naš je tudi dopolnil eno leto in je pravi močan karakter, dobim jih mimogrede in to kar konkretno :hudicek:
Še dosti krat te bo spravila na rob. Pripravi se:sloncek::sloncek::sloncek::sloncek:


vse lepo vam želim , Mojca

Da se malo potegnem za tanjoP:

Mazumem moycino zgroženost, ampak sem prepričan, da je bilo vpršanje zgolj malo nerodno zastavljeno. Prepričan sem, da se tanjaP zgolj sprašuje (tako kot mi vsi) kako otroku dati vedeti kaj je dovoljeno in kaj ni.

LP
Garfield

hay
Jaz pa mislim,da je tvoja puncka se zelo premajhna za take ukrepe,saj se niti ne ve kaj to je.:zmeden:
Kar se tice pa takih "vzgojnih" pa pravijo da je obdobje med 3. in 5. letom starosti otrok najbolj dovzeten za prepovedi in da si takrat vecina zapomni kaj je prav in kaj ne.
Torej se malo pocakaj s tovrstno vzgojo.
LP;)

lep pozdrav!
pri nas je zaleglo in še zaleže, če samo povzdignem glas.

Sama sicer nisem pristaš tega, da bi zapela roka. tak ukrep se mi zdi "sprejemljiv" v res skrajnih primerih, če ne vidiš nobenega izhoda več. Sama vem da sem jo dobila po riti komaj kdaj, pa še to je bil bolj dotik kot pa udarec, pa sem že vedela, da sem ga polomila. Mislim da fizična sila nikamor ne pripelje, bolj pomembna je po moje doslednost.

lp Lunca

Da še jaz pristavim svoj lonček. Najin mulček je dopolnil dve leti in s trmo do zdaj na srečo še nismo imeli problemov, je pa strašno živ, poln energije in po malem tudi nagajiv :hudicek: :)- .
Do sedaj smo uporabljali samo zvišan glas, kar v večini primerov zaleže. Opozorimo ga dvakrat, če ne zaleže, pa mora v kot ali v svojo sobico.
Se nam je pa prav zdaj na morju zgodilo, da je dobil po riti. Prvič. Pobegnil je naprej in se usmeril ravno proti žicam, ki so gledali iz enega stebra. Takrat je bil strah v meni premočen in preden sem ga uspela skregati, je dobil eno na rito. Ugotovila sem, da je bil šok za mene veliko hujši kot za malega, ke je sicer malo zajokal, potem pa me gledal s tistimi velikimi začudenimi očkami, da bi najraje sama zajokala. Evo, to je dokaz, kaj naredi panika in strah.
Tudi jaz sem za doslednost. Kar se reče, mora obveljati in najin divjakec zdaj že zelo dobro ve, da je dobro najkasneje pri drugem opozorilu ubogati, drugače začnemo iskati prvi kot :hudicek:
Lp in veliko uspeha!
Ja, pa še to, nikjer ne piše, da vsaka metoda uspe pri vsakem otročku :ups:

Ne, šeškanje res ni rešitev...je pa res, kot pravi Lenny in to se zgodi tudi meni, da jo na rit dobi zaradi strahu in panike ter nemoči, ko mu v tistem trenutku ne moreš pomagati oz. za malo preprečiš nesrečo :(:(:( Že naslednji hip sem se počutila grozno in taaakkko mi je bilo žal. Sem zagovornik besedne vzgoje in verjemi, da se z mirno besedo in prigovarjanjem doseže največ.... ;)

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Vem, kaj misliš. Kako otroku dopovedati, da misliš resno. Tudi jaz sem mojega že čez rit, ampak tudi to ne zaleže. Tako da mislim, da to ni smiselno. Toliko udarit, da bi ga bolelo, pa itak ne pride v poštev. Po mojem rabi čas, da toliko dozori, da bo razumela, da nečesa ne sme. Do takrat pa boste verjetno razmišljali in tuhtali, kaj storiti. Ampak, saj čas tako hitro mine. Moj mali je sicer star dve leti in pol, pa še zdej ne šteka, da če se reče ne, je to ne, če se pa reče, da naj nekaj naredi, naj pa naredi. Pa ne zganjamo panike. Najbolje, če se tiste neje kar ignorira in se delamo, kot da potem skupaj naredimo, kar on reče ne. Pa čeprav naredim sama...

Sama sem bla prevečkrat tepena in sem trdno odločena da svojega otroka ne bom tepla. Verjamem da se da z besedo marsikaj narediti, ampak naletela sem na takšne starše - prijatelje, ki so svoje otroke že pred enim letom po ritki in so me še vprašali ali sem svojo že. Včasih me spravi na rob, toda udarti je ne morem, zato me je zanimal še vaš komentar.

Pa še to, mojca res si mal preveč zagnjavila..:grrr::grrr::grrr::grrr:

lp, tanja

sory, ampak če želiš mnenje ga tudi PRENESI. Se opravičujem če sem ZAGNJAVILA. Daj preberi si svoj post in se zamisli kako si napisala....:grrr::grrr::grrr::grrr::grrr::grrr::grrr:

Ja, sem pa zato tako proti, ker sem sama šla pri 15. letih od doma. Razlog: vsak dan tepena pd očima(in to konkretno)- vem samo nekaj otroka lahko to tudi uniči.

:grrr::grrr::grrr::grrr::grrr:
vse lepo vam želim

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]