No, izkušnene vrtnarice, ideje na plan .
Kako se na bio način znebiti (ali pa vsaj zmanjšati število) strigalic, gosenic, bolhačev, polžev in podobnih škodljivcev? Fizično, da se jih odstrani z roko, to vem, kaj pa kakšne bio pasti?
A mravlje v vrtu delajo škodo? So mi rdečke naredile mravljišče direkt med korenjem.

No jaz že odkrivam posledico mravelj in vlažnega vremena skupaj. Uši. Jih že uničujem...

Ja, kako pa, to me zanima ? Varianta je, da grem ležat na travnik in nabirat pikapolonice, samo se  mi zdi malo zamudno .

Npr. brala sem, da se za polže v posodice nalije pivo, ki jih privlači, samo meni polži niso tako grozni, da bi jih morala ubiti, jih raje poberem in odnesem k sosedu .

Jaz hrošče, predvsem imam stenice (tiste rdeče črne, ki zelje jedo, pa ohrovt) pa še rdeče hroščke lilij, ki izgledajo kot iz plastike, vse kar z roko poberem v en lonček. Bolhači mi delajo totalno škodo, sem čist depresivna, ko zagledam uničenje od njih, sicer pa se jih kar dosti nabere na rumene lepljive plošče (te so vsestranske, edino včasih se ti tudi kak koristen organizem gor ulovi, pa si potem žalosten, ker ga ne moreš dol rešit), pa ugotovila sem, da je res, kar sem prebrala, da bolhači ful ne marajo mokrote, zato je treba pač vse kapusnice dobro zalivat skor vsk dan. Sicer pravijo biodinamiki, da je najboljše bolhače nekako pobit, pojma nimam kako, ko vendarle vsakič odskočijo, ko zraven prideš in jih zažgat tam na vrtu, ker menda svojega vonja mrtvih tovarišev ne prenašajo, samo tega nisem probala. Potem pravijo, da je proti bolhačem fajn posadit zraven kapusnic zeleno, pa paradižnik, pa solato, pa reči, ki jim smrdijo, vsekakor pa ne imeti vseh kapusnic na kupu, ker  je prehud vonj in jih takoj izvohajo, se pravi vsako reč posebej med kup drugega posadit. Moram reči, da meni tista koleraba, ki raste med krompirjem res mnogo lepše dela, kot ostalo, kar je na kupu posejano, mislim manj je oglodano. V bistvu slednje velja za vse škodljivce, da je bolje raznorazne reči na eno gredo, zaradi vonjev posadit, pa seveda kapucinke, pa tagetes, pa ognjič zraven. Tagete so proti nematodam tudi menda fajn. Aja šetraj naj bi odganjal uši, samo to ni glih čist res, ker jaz ga imam vedno zraven , pa imam vsako leto uši. Mogoče bi jih bilo sicer še več, pojma nimam. Tam, kjer so uši jih prec odstranim, ker sicer dobijo mlade, pa jih je še več. Blitvo ponavadi porežem do tal, če so gor, pa če je kasneje bolj suho vreme, jih ni več, na fižol gredo tudi rade, tisto pa kar ven spulim, če jih je preveč. obstajajo tudi neki bio praški, če imaš res hudo invazijo, pa če še kake 14 dni ne misliš jest tistega.

Gosenic glih nimam, tako da ne vem, kaj naredit, mravlje niso tolk škodljive, celo jedo se mi zdi da uši ali kaj že. Edino zoprno je plet, pa ti po nogah plezajo...

Aja, kaj storiti proti strunam, pa tudi ne vem, pol sadik solate so mi pojedle. Sicer kakšno ulovim ob mrtvi solati v koreninah, ostale mi pa naprej jedo sadike.....

 Sem se že bala, da ali nobeden nima škodljivcev ali pa jih vsi gostoljubno sprejmejo .

Ja, pravzaprav sem kar nekaj mešano sejala, lih zato, da ne bo toliko škodljivcev, pravzaprav zaenkrat za moje standarde kar lepo raste, edino fižol je pa zelo pojeden. Pa ne vem, a so mravlje ali kaj drugega, tiste rumene kartone pa imam tudi namen namestiti. Pa tagetke, ja, te pa nekaj nočejo rast .

Hvala za podrobna pojasnila.

A bio?
Gosenice, polže, hrošče se pobere z roko. Za polže ima Plantella ena bio zrna brez karence, imena pa se ne spomnim. Limacid vglavnem.
Strigalicam se nastavi narobe obrnjene lonce, tlakovce ali podstavke in se potem tam naberejo, še posebej, če je pod tistim slama. Pa kake odpadke solate ipd. se jim lahko da tako da imaš mir drugje.
Bolhačem se nastavi lepljive plošče ali pa se rastline pokrije s kopreno. Pa vlage na marajo.
Mravljam pa je potrebno razdreti mravljišče. Lahko jim posuješ tudi kak prašek, obstaja jih cel kup bio. Baje pomaga tudi navadni pecilni prašek ali pa talko.



_____________________________

Ustavi se in prišel boš!

Za strune se da v zemljo krompir, označi, kje je in se ga čez dva dni pobere. Strune se zelo rade vanj zarijejo. Polže mi pobiramo, sploh zdaj, ko je dosti dežja, pridejo  na plano.

Prejšni teden sem bila na enem predavanju in je bilo rečeno, da so strigalice koristne, sem pa preslišala za kaj.

Dobra zaščita proti raznim škodlivcem, ki pridejo po zraku je koprena.

Pri paradižniku je dobro obtrgat spodnje liste, kateri se dotikajo zemlje, ker ostanejo najdalj vlažni in se rastline prej okužijo s pegavostjo ali plesnijo.

Mi imamo pa problem z vrabci. Vsako leto nam oberejo popke ene hruške, drugih  niso šmirglali. Letos pa jih vidim, kako se sladkajo s popki češenj in so jo obrali, še preden je zacvetela. Od graha so ostali samo štrceljni.