Sine je dobil figurico ninjo želvo in jo nesel pokazat v vrtec. med sprehodom jo je lahko imel s seboj in ko so se vrnili, mu jo je med tem, ko se je preoblačil, nekdo sunil. Poba jo je iskal po celi garderobi, ko sem prišla ponj sva iskala oba in nato sem naročila še snežki, če bo kaj našla, da naj da v njihovo sobo. POba je valjda jokal in stokal celo popoldne. Zjutraj je v velikem upanju da se je našla šibal v vrtec in žal bil zelo razočaran. Že včeraj sem mu razložila, da je kriv sam, ker je premalo pazil na svoje stvari in da mora v bodoče takšne reči spravljati v žep. Danes sem še prosila vzgojiteljice, če lahko povprašajo v skupinah, če je kdo našel ninjo, čeprav sem sigurna, da se tisti ki jo ima ne bo oglasil.
Navkljub temu, da tista figurica nima nobene denarne vrednosti, me jezi, da se kleptomanija pojavlja že v vrtcu.
Nimam občutka, kaj se vam zdi, da je to, ker želim najti sinovo figurico (čeprav bi bilo lažje iti v trgovino po novo), pretiravanje ali pravilno?

Mi pa tudi po drugi strani ni jasno kako starši dovolijo, da otrok prinese domov stvar, ki ni njegova. Jaz takoj opazim, če ima mali kakšno igračo, ki ni njegova in je takoj zaslišan čigava je, zakaj jo ima on.... in vedno gre za to, da sta si prijateljčka za en dan zamenjala igrači.

Isto vprašanje sem zastavila tudi na med.over in sem dobila par zanimivih odgovorov, kljub temu me zanima še vaše mnenje.
Hvala v naprej!

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Ne vem, kako je v vašem vrtcu, a pri nas se ne sme nosit igrač v sobe.
Blaž vsako jutro nese kakšno igračo s seboj, a jo vedno pustiva v omarici.
Prvič, ko pa jo je prinesel v sobo, so mu vzgojiteljice igračo vzele in dale meni, da jo pospravim.
V omaricah pa lahko puščamo vse in tudi v avli še nič ni izginilo.
Je pa zadnjič Blaž domov prinesel neke avtomobilčke (ker ga je šla iskat babica in ne pozna vseh njegovih igrač), pa sva jih takoj naslednji dan vrnila.

Mislim, da je nama včeraj v vrtcu v trenutku izginila plišasta igrača, ki jo je imel s sabo za spat. Prav zdi se mi, ker je kar naenkrat ni več bilo, no, medtem, ko je šel mali še na WC, jaz pa rito brisat. Pojma nimam, če se bo našla  

Je pa enkrat nekdo po nesreči odnesel naše hlače, ki so bile v garderobi, pa so potem vzg. napisale na vrata in spraševale, pa so se našle, jih je nekdo prinesel nazaj.

Morda grdo rečeno, ampak se mi zdi, da se za eno ninjo v vrtcu ne bo nihče ob tla metal, čeprav, vem, ja...naš ima tudi za spat eno figurico iz kinder jajčka že tri leta, nima denarne vrednosti, je pa neprecenljiva. Če bi se pa tisto izgubilo oz. "izgubilo", potem bi bil pa šit.

Mah, saj v bistvu mi niti ni šlo toliko za tisto ninjo, kot za princip. Tega se ne počne in pika!
Sicer pa sva se z malim danes pogovorila glede tega in je sedaj tudi sam končno spoznal, da ne bo več vztrajal pri tem, da nosi svoje igrače v vrtec.
Po eni strani je bila pa to dobra šola zanj - prvič, da se ne nosi svojih igrač, drugič pa da mora malo bolj paziti na svoje stvari.

Osebno sem mnenja, da v tej starosti otrok še ne moreš govoriti o kleptomaniji, ker otrok pač drugače razmišlja. Najbrž je v tistem trenutku želja tako močna po tisti igrači, da jo pač vzame, brez, da bi pomišljaj, da bo drugemu otroku zaradi tega hudo.
Je pa res, kar praviš, sploh ne gre za ninjo in njeno "tržno" vrednost, temveč vrednost, ki jo ima igrača pri samem otroku.
Starši bi se pa tudi morali zanimati, od otroku kakšna nepoznana igrača, ker če tega ne delajo, lahko razvijejo pri otroku občutek, da to ni nič narobe in da to lahko dela brez problema. Iz tega se pa lahko razvije kasneje tudi kleptomanija.
Tudi moj ta večji je pred nekaj meseci prinesel avtek od Spidermana domov, kar najprej nisem opazila, ker ima sam čisto podobnega. Razlika v avtkih je bila minimalna. Ko pa se je začel igrati z obema, se mi je zdelo čudno od kod sedaj dva  SEm ga seveda takoj vprašala od kod ima drugi avtek, pa je rekel, da ga je našel v vrtcu in da je sedaj njegov. Na to sem mu odgovorila, da naj pomisli, da sedaj tisti fantek, od katerega je avtek sigurno joka in je žalosten, ker ga nima in da bi on tudi bil žalosten, če bi mu njegov avto nekdo odnesel. Mi je takoj rekel, da imam prav in da ne želi, da bi bil fantek žalosten. Zjutraj ga je vzel s seboj v vrtec in dal na mesto kjer ga je našel.


_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore

Vidiš Marogica, točno to razmišljam tudi jaz. Čisto mogoče, da je nekdo iz druge skupine videl ninjo na tleh, jo pobral in vzel s seboj. Samo za to pa smo starši, da jih pravilno usmerjamo.

Mi je bilo pa zanimivo na med.over, da so večina staršev komentirali ala čisto prav vam je, kaj pa nosite v vrtec igrače  Ja, res je, če igrača ne bi bila tam, tudi zmanjkala nebi. Samo razmišljamo tako bo scenarij sledeč: danes igrača - jutri v šoli denar

To, da otroci nesejo kdaj igrače v vrtec, se mi zdi čisto Ok in zame ni pretiravanje, dokler ni to vsak dan in dokler niso igrače "velikanke". Pa odvisno je seveda tudi od starosti otroka. Moj ta večji je star 5 let in v njihovi skupini je tako, da imajo "igralni" dan, to je dan, ko lahko vsak otrok prinese s seboj igračo od doma. Samo eno. Se mi zdi v redu rešitev, čeprav jo nekateri starši kršijo, ker se pustijo nasrati od otrok. S tem seveda izpodbijajo avtoriteto vzgojiteljico, kar je meni čisto mimo. Pa ne bi sedaj o tem...
Zate oz. tvojega otročka pa upam, da se bo igrača našla, da ne bo več žalosten.


_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore

Kot vzgojiteljica lahko povem, da se (vsaj jaz)zelo trudimo, da kateremu otroku ne zmanjka njegova igrača.
En čas smo celo imeli prepoved nošenja igrač v vrtec, razen ob petkih.
Ampak je pa res malo mimo, da otrok ne more imet ob sebi nekaj, kar ima rad doma, se mi zdi, da je vseeno malo bolj toplo pri srcu tistemu malčku, ki se stisne ob svojo igračo ali ninico. In prav letos na veliko izginjajo igrače, posebej takšne punčkaste, roza, do konca okičane...
Pa sva s sodelavko malo postali pozorni in sva na koncu ugotovili, da ena deklica iz najine skupine pač vzame stvar, ki ji je všeč in si jo porine v svojo vrečko, ki jo ima v garderobi. Nekajkrat sva ji pač vzeli ven, ko sva počekirali, da ima v vrečki stvari od vrtca ali pa od kakšnega otroka, nato pa sem sklicala govorilno uro za te dotične starše in sem jiih prosila, da naj malo bolje preverijo igrače, ki jih mala nosi domov, ker sva že večkrat opazile, da jemlje tuje igrače. Pa je mati vse zatajila, da se to ne dogaja...
Potem pa sem enkrat spet čakala na govorilno uro in sem bila sama v igralnici, ker so popoldan otroci vsi zbrani v jaslih in je ta mamica prišla po svojo punčko. Ko sta se obuli in oblekli, je mamica stopila v mojo igralnico in začela stikati po moji mizi in predalih(ni me videla, ker sem sedela v enem izmed kotičkov in oblačila lutke), pa sem ji samo rekla "dober dan, a vam pomagam?", pa ji je full nerodno postalo, pa je rekla, da išče špangice od tamale, ker jih je zjutraj imela, zdaj pa ne. Pa sem ji povedala, da ve, kje imamo stvari od otrok, da pa v moji mizi zagotovo niso.
Pa lih ta mama VEDNO teži, če tamala izgubi kako špangico ali pa gumico za lase.
Joooj, ko me je razpi !!!
Ne razumem enih ljudi, no!

< Sporočilo je popravil MALINČICA -- 25.7.2006 20:01:36 >

_____________________________

I´ve got mommy wrapped arround my finger...