KOLUMNA
8 Janja Vidmar: Solo kariera

OSEBNO
10 LUČKA KAJFEŽ BOGATAJ, Zelena dolina – realnost ali fikcija?

TEMA MESECA
12 Naj vam povem:
Drugačni otroci – naši otroci

NOVO ŽIVLJENJE
16 Kaj potrebujem za novorojenčka?
18 Vivaldi in Mozart za lepšo nosečnost

NAŠI DROBIŽKI
20 Brrr, kako je mraz
22 Iz prakse: Igrača je lahko vse, kar nas obdaja

ŠOLSKA TORBA
24 Ocenjevanje: Sedi, pet!
28 Iz prakse:  Odkrivanje skritega zaklada

NAJSTNIKI
30 Mladi svoje spore rešujemo sami
32 Nezdrav odnos do hrane

V ZAVETJU DRUŽINE
34 Moj otrok se reže!

REZERVIRANO ZA NAJU
36 Odločanje in odločitve

ZDRAVJE
38 Sladkorni bolnik je sam sebi zdravnik
42 Sezona prehladnih obolenj
44 Vse, kar je dobro vedeti o margarini
46 Zdrava družina: Hoja in tek na smučeh
48 Sprostite se s pomočjo masaže

POTEPANJA
52 Zimska idila na bloški planoti
54 Kuba – obisk preteklosti
57 Predlogi za kratkočasje: Kam v januarju

USTVARJALNA KUHINJA
58 Pogovor z ustvarjalko: Silvija Jovanovič
59 Na odru: Mala vila Malina
60 Knjižne novosti

VALOVI DOMIŠLJIJE
61 Fotolepljenka
62 Prispevki šolarjev

TO IN ONO
64 Dotik narave: Naše korenine
66 Nasveti
68 V slast: Dušen piščanec po provansalsko
70 Obvestila
72 Križanka

KDOR SE ZADNJI SMEJE
74 Tomo Kočar: Zabava

KRATKA PREDSTAVITEV VSEBINE

STRAN 12 do 14: DOWNOV SINDROM
Noseča sem! Stavek, ki osreči marsikatero žensko in tudi moškega, marsikaterega otroka in še ožjega družinskega člana ali prijatelja. Bodoča mamica pridno upošteva zdravnikova navodila, hodi na vsemogoče preiskave in z največjim veseljem prešteva dneve do veselega dogodka. Ko končno drži v roki svoje malo bitjece, je sreča popolna. Vendar … narava se lahko tudi poigra in otrok ima namesto običajnih 46 kromosomov, enega več. Diagnoza: Downov sindrom, s katerim so povezane še vse ostale težave. V ospredje smo tokrat postavili izkušnjo mlade mamice z otrokom »downovčkom«. Grenki trenutki, negotovost in sprejemanje svojega otroka kot drugačnega so družino in tudi ljudi okrog njih naučili, da si tudi tak otrok zasluži enako veliko pozornosti in ljubezni.

STRAN 18: GLASBA ZA LEPŠO NOSEČNOST
Čeprav je pričakovanje otroka izjemno lepo obdobje, bodoče mamice pogosto spremljata tudi negotovost in bojazen, da ne bi bilo z otrokom kaj narobe. Eden od najpreprostejših načinov za pomirjanje tovrstne napetosti − o tem pričajo številni dokazi − je nedvomno poslušanje klasične glasbe. Že dolgo ni več skrivnost, da poslušanje klasične glasbe ugodno vpliva na nosečnost. Bodočo mamico pomirja, hkrati pa koristi tudi otroku.

STRAN 24: OCENJEVANJE V ŠOLI
Pobrskali smo po novem pravilniku o preverjanju in ocenjevanju znanja ter za mnenje povprašali zaposlene na nekaj slovenskih osnovnih šolah. V prvi triadi devetletke se, kar zadeva preverjanje znanja in ocenjevanja, nič ne spreminja, opisno ocenjevanje ostaja v veljavi, ustalilo se je, navadili so se ga tako učitelji kot učenci in starši, vendar imajo številni starši ob tem pomisleke. Letošnja novost pri ocenjevanju pa je zmanjšanje števila ocenjevalnih obdobij, namesto treh sta zdaj le dve, kar se učiteljem zdi pozitivno, saj so učenci manj obremenjeni in lahko več časa posvetijo ponavljanju in utrjevanju, nekateri strokovni delavci pa vseeno opozarjajo na nekatere pomanjkljivosti.

STRAN 34: MOJ OTROK SE REŽE!
Otrok si s samopoškodbami zavestno in namerno poškoduje dele telesa. Gre za fizično nasilje do samega sebe, pri tem pa otrok nima namena narediti samomora (kar pa se po nesreči lahko zgodi). Otrok z rezanjem delov telesa (najpogosteje rok), puljenjem las, odpiranjem ran, grizenjem nohtov do krvi, ožiganjem delov telesa (npr. ugašanjem cigaretnih ogorkov na koži), lomljenjem kosti ipd. sprošča napetosti in čustveno bolečino. Fizično izraža svoje počutje, ko notranjo bolečino prenese v rano.

STRAN 38: SLADKORNI BOLNIK JE SAM SEBI ZDRAVIK
Sladkorna bolezen je ena pogostejših bolezni sodobnega človeka, po svetu z njo živi že skoraj 200 milijonov ljudi, od tega skoraj tretjina v Evropi; v Sloveniji imamo okoli sto tisoč sladkornih bolnikov, kar je 5 odstotkov prebivalcev. Sladkorna bolezen je kronična bolezen, zdravila, ki bi jo popolnoma ozdravilo, še niso razvili, vendar je s pomočjo zdravil in zdravega življenjskega sloga lahko obvladljiva bolezen in večina bolnikov lahko živi normalno, kakovostno življenje. V Sloveniji so bolnikom v veliko pomoč društva, organizirana v Zvezo društev sladkornih bolnikov; ta letos praznuje pol stoletja organiziranega delovanja.