ronja
|
mene pa zanima, če se res da tko intenzivno živet partnerski odnos, kot opisuješ ti Ronja? ker si naštela tok enih nasvetov, da če jih vse upoštevaš postaneš popolna mama/žena/ljubica...
Ma kaki popolna! Daaaaaaaaaaaleč od tega! Rada bi vse, ja. Samo ne gre, vsaj meni ne. Ne rečem, da se ne trudim, da bi bilo čim boljše, ampak imam različne standarde, kaj hočem kje dosešt, ponekod sem zadovoljna že z 10% tega, kar bi lahko, če bi se temu res posvetila. Saj sem napisala, da (po moje) ne moreš bit popolna mama/žena/ljubica hkrati ob istem času. V prejšnjem postu sem pozabila napisat (oz. sem končala z delom zraven), kako jaz to rešujem (se tudi še lovim - z leti bo, baje ).
No, kar se mene tiče, imam svoje prioritete, kaj vse mi je važno (otroci, lubi, služba, hobiji, šport, nekak v tem vrstnem redu, pa seveda širša družina in prijatelji), potem pa malo rotiram, da pride vsaka stvar kdaj na vrsto, v sorazmernem deležu glede na pozicijo na lestvici: če so mali bolani in me rabita, da ju imam non stop nekaj v naročju, pa skoz nekaj (mojidve nista tako bolani, da bi sam ležali pa spali), recimo, ne bom šla pečt pice in torte lubiju, jedli bomo špagete s paradižnikovo omako, spustila bom svoje plavanje, če bo tamicena boga, ker pač težko brez mene zaspi, čeprav se res veselim tega, vse je precej podrejeno temu (zato so bolezni tako hudičevo naporne), če sta onidve zdravi in se lepo zaigrata, pa seveda probam zraven še kaj naredit. Ker sta toliko bolni, mi je tudi vsak lep dan, ko sta zdravi dragocen in se zato spravimo ven, tudi če se nam ne da - ker nikoli ne veš, kdaj boš lahko naslednjič to naredil...
Kadar imam v službi gužvo, stisnem in takrat pridem po otroke malo kasneje, to leto bo verjetno sploh kriza; zvečer bom gotovo dostikrat brala članke, namesto da bi se z lubijem ukvarjala itd... In vem, da bo razumel, ker ve, da nimam kaj dosti izbire in da nočem nekaj spoflat. In ravno zato ga imam tako rada.
Kadar ne morem v službo, ker sta bolni, pa včasih probavam delat za službo vmes in se navadno klavrno konča, samo živčna sem, zato takrat rajši kaj počnemo skup, če sta pač dovolj ok, da lahko. Včeraj smo naredile recimo lutko Zvezdico zaspanko, taka je bila želja in dokler sta še mali, jima te male velike želje lahko uresničujem, kmalu ne bom več mogla in mi bo kvečjemu žal za takrat, ko se mi ne da - to me potem motivira, da premaknem rit in grem delat.
Isto je pri lubiju: če se komu od naju kaj zgodi, mi bo žal za vsako minuto (to je pa prednost ateistov, nimaš kvizkota oz. popravnega, tako da moraš kar v tem življenju izikoristit, kar je dobrega )...
Po moje vsega hkrati ves čas ne moreš furat. No, vsaj meni ne rata: kadar sem probala, sem vedno zbolela, potem pa noben ni mel nič od mene. Lahko pa rotiraš in nekaj časa nečemu daš prednost, nekaj časa drugemu. Samo da se ne ujameš v en vzorec, pa samo tisto furaš, partner pa ves čas samo stoji zraven in razume, da tako pač je...
Sva pa videla, da rabiva tudi ta čas za naju in si ga zdaj veliko večkrat vzameva. Ker sva ga res oba pogrešala. Imava najine ponedeljke: vsak svoj šport, najprej on, potem imava letečo menjavo, ko šibam še jaz, ko pridem nazaj, pa pogledava gospodinje in si zraven privoščiva kaj dobrega za jest. In ob petkih si ne natiplava nobenih obiskov, razen če recimo gremo kam za več dni, potem seveda je petek najprimernejši.
Dokler nisva imela otrok, je bilo teh obiskov pri babicah neprimerljivo manj. Potem ko imaš otroke, imaš že tako več dela - z njimi in tudi z gospodinjstvom (več je pranja, hitreje je umazano tudi vse ostalo in vse moraš takoj spucat, sicer ti vse raznosijo in dajo v usta kamenčke in blato, ki ste jih/ga prinesli iz igrišča na čevljih, recimo , pa vsak dan moraš kuhat, ker za otroke pač kuhamo - če se nama prej ni dalo, sva si vzela pa kruh pa jogurt, pa je bilo , itd...) In potem bi kvečjemu bolj rabil sprostitev, ne pa manj. Moraš se odpovedat precej hobijem, ker niso združljivi z otroki in prilagodit ostale, da so,... In potem moraš še 100x večkrat it na obisk in imet obiske. Jasno, da si sesut ko cucek. zato sva midva reorganizirala tele obiske in jih zmanjšala. (pa gospodinjstvo sva organizirala in recimo kupila robotski sesalnik, da sam sesa, medtem ko gremo mi ven, hehe).
ko sem ugotovila, da ne morem vsem ustrešt, mi je bilo veliko lažje. Ko sem dojela, da MORAM izbirat, koga bom osrečila, ker če ne izbiram, potem osrečim tiste, ki so najbolj puši, izvisijo pa tisti, ki so najbolj razumevajoči (beri: lubi in tudi tamalidve, sploh Ronja se je kar umaknila), je bila izbira naenkrat čisto lahka: valjda: otroke in lubija, ostali so za njimi, pika.
Ko sem ugotovila, da če poizkušam ustrešt vsem ostalim (beri: babicam), potem sva midva zmatrana ko cucka, malidve pa živčni in ko mi je Ronja enkrat ponoči začela jokat: "mami, pogrešam te!", jaz pa na dopustu, zato da bomo še skupaj čez praznike (lani pred novim letom)... takrat mi je potegnilo. Od takrat se ne sekiram več toliko za razna spraševanja in očitajoče poglede... vem, zakaj to delam in vem, da delam prav. Edino tu to res vem. Ker sem probala delat drugače, pa se ni obneslo. Ker so moji otroci bili nesrečni, ker sva z lubijem bila veliko bolj živčna in manj povezana in ker sem bila tudi jaz nesrečna. Vsem sva lepo razložila (lahko mi verjameš, da sem se potrudila, lubi je pa itak bolj diplomatski po naravi;) in nekateri so razumeli takoj, nekateri so se pač samo sprijaznili čez nekaj časa. Zato se zdaj ne sekiram več za razna pametovanja rrjevk, kako je treba bit povezan s starimi starši. Ja, če to vsem paše, vsekakor. če ti ne paše toliko, pa ni nobenega zakona, da tako mora bit. Imamo pravico bit srečni . In zato to pišem, da bi kakšni prihranila tisto agonijo, da MORAŠ ves prosti čas zabit pri babicah, ker je to edino prav in otroci to rabijo in bojo sicer čisto bogi. Resnica je ravno nasprotna, vsaj pri nas: če nimam časa zase, so otroci bogi.
Takrat sem potem še enkrat razdelila karte, tako kot sem si jih sama želela. Zdaj imam veliko več časa in energije in dejansko so rezultati več kot očitni . Splača se: kot je enkrat napisal Juul v nasvetih ločenim staršem, kako preživljat počitnice: da naj pazijo, da niso preveč časa s tistimi, s katerimi jim ni zelo lepo in da so čim več časa s tistimi, s katerimi jim je super. Dejansko ful simpl nasvet, ampak pali.
Lubi je sicer tisto področje, kamor bi rada ful več vlagala kot mi dejansko uspe. Vem, da ni človek, ki bi se pritoževal in je zelo razumevajoč, zato moraš bit pri njem še bolj pozoren, da vidiš, če ga serješ. ker ne bo takoj zatežil. Rada bi mu naredila kup stvari in se mu veliko večkrat posvečala, samo mi ne znese. Mislim, da razume, ni treba, da je perfect. Samo da ve, da sem tu, če me rabi in obratno. Pa tista mala razvajanja, tisto skoraj mora bit, vsaj pri nama jih ful pogrešava, če jih ni .
Vse tiste ideje gor so preizkušene, ne delam pa tega vsak dan. Enkrat na teden recimo pa - vsaj kaj od naštetega, vsaj tisto lenarjenje ali branje skupaj, recimo.
Pa recimo po novem letu sem se ojunačila in prosila vzgojiteljice, če lahko Ronje ne dajejo spat (doma ne spi že nekaj časa), ker sicer zaspi ob 23h. Seveda so rekle ne, da je še premala, da sama zaspi, da nimajo kaj, da je nimajo kam dat, da to ne gre... potem pa sem še malo vztrajala in potem 3x (od 4x ko je letos bila) ni zaspala v vrtcu, čeprav je ne budijo, pa čeprav je prej baje takoj zaspala, čeprav je ne dajo drugam, samo eno igračko ji dajo in to je to... Sem se naučila, da morava ipak cenit tudi najin skupni čas. In se po potrebi borit zanj. In to je najin skupni čas. če ona še ne spi, ni isto, pa pika, tudi če je pridna v postelji. isto je z obiski: ko je kdo na obisku ali kadar smo mi kje, to ni najin skupni čas. In ni isto se valjat po tujem kavču ali po svoji postelji, sva pač zapečkarja;).
No, upam, da bo 2. teden tudi tako v vrtcu . Prej bi verjetno prej popustila, zdaj pa sem bolj zaupala, da vem, kaj je dobro za nas. Ker se tudi njej splača, če se midva ne odtujiva. Dobiš sčasoma samozavest .
_____________________________
http://vecna-optimistka.blogspot.com/
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
Tudi seks je na psu, mislim da sva zadnjič enkrat v novembru 
). 
mislim glede dolžine 
