@
|
Ja, tako to je... ko misliš, da imaš vse pod streho, se ti vse zruši. Mi smo tudi že spali od osmih do treh, potem pa smo šli na morje in po morju še težave z noskom in... katastrofa - pa je star 7 mesecev. Uvedli smo večerni dodatek, če bi slučajno mleko bilo premalo kalorično... pa verjetno ni to. Zbujamo se vsake toliko za dudo, opolnoči tiščimo usta moooočno skupaj in suvamo z glavo levo in desno, če ni zizika, potem ista štorija ob štirih in šestih, potem spimo do osmih, devetih. Vmes še kakih 3x uspemo samo z dudo. Spal je pri meni v postelji, pa sem ga po nasvetu iz ene knjige dala nazaj v posteljico in se raje šetam sem in tja, ker vsaj ko spim, res spim, ne pa se pobiram s parketa. Dejansko se je mali pogosto predramil, ker sem se jaz obrnila ali premaknila. Mislim, da je malo bolje. Pa še klasiko smo prebrali, saj jo verjetno že poznate: Otroško spanje - brez joka v sanje (Elizabeth Pantley) - knjižnica ali pa 4800 SIT. Rečite obiskom, naj vam jo kupijo! Moja ugotovitev je, da sem ga malo razvadila, ker se ne zna sam uspavati. Kakor hitro pade v plitek spanec, me že išče (oz. ziziko). Najbolj pridni so tisti, ki spijo v svojih sobicah, ker jih mamice ne slišijo vsakič, ko pojamrajo, mi, ki pa jih imamo prilepljene na sebe, pa prehitro skočimo. Nisem pa zogovornica tega, da pustiš otroka jokati, da sam nazaj zaspi. Sladke (45 x po 20 minut) sanje, mamice. papa, Afna
|