*Karmen*
|
Anonimna! Glavo pokonci, pa mal dopusta, plavanja, prijetnega branja... pa bo minilo. Stisni se k srčku in ne misli preveč na teste, ker se ti lahko še zmeša. Vem, da je težko pa vendar je najpomembnejše, da si živa in zdrava, pa da imaš ob sebi nekoga, ki te ima rad. To pa je največ kar lahko človek ima. Dojenček pa pride, ko bo napočil tvoj čas pa če se do takrat obremenjuješ ali ne. Do takrat pa uživaj to kratko življenje in naj se ti le-to ne vrti samo okoli dojenčkov, ker bo v tem primeru tvoje življenje ušlo mimo tebe. Lučka 25! Ti občutki, ki jih doživljaš niso samo faza ampak kar dolgo obdobje. Na srečo! Tudi mene je po dolgem poskušanju in neuspehih doletelo ravno to. Ti pa povem, da je to prej dobro kot slabo. Glej: punce, ki ne moremo zanosit takoj, ko bi to rade, smo vsak mesec razočarane. Ko pride M smo potrte, jočemo, obtožujemo se... Preden pride M čakamo, vznemirjene smo, napete, polne pričakovanj... Vse to za našo psiho in telo ni nič dobrega. In ker telo in psiha teh pritiskov enostavno ne zdržita več, se pdločita, da bosta dogajanje okoli zanositve dobesedno ignorirala. Ja, včasih telo in psiha poskrbita sama zase, ker jima je vsega dovolj. Ti pa vse to občutiš kot občutek, ki bi mu lahko rekli po domače: "Men pa čist dol visi..." Ja, grdo napisano, a tako je. In ta občutek je dober, ker svoje misli in telo nehaš obremenjevati z eno in isto stvarjo. Počasi pride tudi do tega, da ti je čisto vseeni ali boš kdaj imela otroka ali ne. To je pa še najbolje, ker takrat zares odklopiš pričakovanja in živčnost. In ravno v takšnih obdobjih dojenčki najraje nastajajo. Torej kar brez strahu, ker nisi edina, ki je to doživela. Sploh pa si doživela nekaj dobrega! LP in veliko sreče. Karmen.
|