bobek05
|
IZVIRNO SPOROČILO: Olivija
probaj pogledat z drugega vidika, jaz bi zelo pogrešala svojo sestro in sem zelo vesela, da jo imam  . Ko naših dveh ne bo več, bom imela še vedno njo in bom lahko z njo obujala spomine na stare čase. Nevem kako naj napišem, samo meni se zdi, da so sorojenci lahko zelo pomembni in kr mal mi je žal, da sta imela naša dva samo naju  .
Zdaj, ko pa gledam, kako se ta male dve obožujeta in igrata skupaj, mi je pa jasno, da sva se pravilno odločila in ostane samo odločitev, ali imeti tretjega?
Je pa res, da sta obedve spale od 2. meseca naprej celo noč in praktično nikoli nisva bila neprespana.
LP
Jaz se popolnoma strinjam z Olivijo. Imam mlajšo sestro in sem ful srečna, da jo imam. Mi je kar žal, da nimam še kakšne sestre ali brata. S sestro se ful štekava (odkar živiva ločeno  ), si pomagava, včasih (rade volje) popazi na malega (a je nočem preveč izkoriščat, ker še študira in se ima veliko za učit), si v težkih trenutkih stojiva ob strani, se druga drugi potoživa, ko je hudo, skupaj stopiva v boj, ko je treba kaj prepričat mamo in očeta ... Res ne vem kaj bi brez nje. Prijateljice, ki so edinke mi pravijo, da tega ne pogrešajo, ker ne poznajo teh občutkov (in imajo pač samo druge prijatelje), zame pa je sestra več kot prijateljica. In vedno znova se zahvaljujem mami, da jo imam.
Jaz imam (zaenkrat) tudi samo 1, ampak sva oba še mlada, planirava pa 3  . Čeprav mi nikoli nismo imeli res kriznih obdobij glede spanja, razumem mamice zakaj jih ta misel odvrača od tega, da bi imele še kakšnega. Poznam mamico, katere otrok do 3 leta skoraj nič ni spal in jo čisto razumem, da sedaj, ko je malce večji (6 let) in si končno lahko odpočije, ne bo ravno skočila v drugo nosečnost. Tako da razumem tudi tebe tina104.
Še bolj te razumem s te plati, da si želiš več svobode zase - mislim, da včasih ta dejavnik najbolj pogrešam. Ko sem po dolgem dnevu v službi čisto hin, pridem domov in moram biti v polnem pogonu za našega malega divjaka... Ampak glej, kakšen dan je res hudo, spet drugi dan, pa si kot ti ne znam predstavljat življenje brez njega. Pa tudi ati se me tu in tam usmili in gresta z malim k babici za cel dan, jaz pa doma res uživam 100 na uro. Probaj kdaj - ti zagotavljam nebesa!
Anej bo junija dopolnil 2 leti in midva že na veliko planirava naslednjega. Enega za drugim nisva želela iz večih razlogov: zaradi CR, ker mali sicer res ni problematičen pri spanju, je pa zato pravi divjak, ko je pokonci  ... ampak se mi zdi, da se tudi to počasi umirja. Da se mu že kaj dopovedat, zna se že malo sam zamotit in vedno bolje bo. Jaz se že prav veselim, ko bova skupaj hodila poslušat pravljice, ko bova skupaj sestavljala puzzle ali igrala odbojko...
< Sporočilo je popravil bobek05 -- 21.2.2007 20:47:52 >
_____________________________
Najin sonček Anej se je rodil 16.6.2005.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
, ga opazujem, kako raste, kaj vsak dan novega pogrunta. To je res nekaj nepozabnega. 
.... 
