ruby19
|
Ne, PeggyBundy, otrokom ni vedno vseeno. Meni ni bilo. In nekaterim mojim prijateljem in znancem, ki niso imeli ali niso želeli imeti vzdevkov, tudi ne. Sploh v primeru manj prijetnih preimenovanj. Ja, točno tako. V OŠ sta bili v mojem razredu 2 Maji in seveda so jih že kmalu začeli klicat po priimku oz. izpeljankah iz priimka. V nižjih razredih, so k imenu dodali priimek, kasneje pa se ni nobenemu več dalo še imena zraven govorit. Pa lahko rečem, da sem vidla, da jima ni bilo vseeno. Samo, kaj pa naj. Je pa pri angleščini učiteljica predlagala, da bi eno Majo klicala Maja1 (tisto, katere priimek je bil abecedno višje uvrščen), drugo pa Maja2. Pa je Maja2 to doma povedala in je njen oče naslednji dan klical na šolo in naredil cel halo, da njegovo hči ne smejo klicati Maja2. Že sama je tarnala, da noče biti Maja2, da bi bila raje Maja1. No, meni tudi če bi mene klicali Maja1, ne bi bilo všeč. Dodajanje nekih številk zraven, mi je pa še bolj mimo, kot da se kliče po priimku oz. izpeljankah iz priimka. Hočem pa poudariti to, da nekatere otroke, najbrž predvsem dekleta, to moti. Res je, da otroka naredi karakter in ne ime. Ampak, a se nekatere res ne znate za nekaj trenutkov vživeti v koga drugega. Mene pa zanima, če bi npr. tak otrok, ki ima v razredu soimenjaka, ime zraven še eno ime, npr. Maja Eva, ali bi ga potem klicali še vedno po priimku oz. izpeljankah iz priimka ali po obeh imenih (Maja Eva) ali po drugem imenu, torej Eva?
|