 |
RE: za tiste, ki ne dojite
18.5.2009 11:16:53
|
|
|
|
Anonimen
|
IZVIRNO SPOROČILO: vanilla
Še moja zgodba: rodila se je micena in drobcena z 2770g in zeloooo slabim sesalnim refleksom. V P smo se matrale skoraj 24 ur na dan in sem jo pristavljala in dojila, ona pa je v hipu zaspala in zato začela hujšati. Seveda so me sestre tam blazno spodbujale, mi jo pomagale pristavljati, jo dobesedno silile k dojenju, ona pa ni in ni hotela. Govorile so mi, naj jo čim pogosteje pristavljam (tudi do 14-krat na dan  , adijo pamet) in da bo kao vse ok. No, potem sem jo en dan notri res mela skoraj 24 ur na joški, vendar je drug dan na tehtnici pokazalo nespremenjeno težo!! S tem sem vedela, da se otrok na dojki samo igra in da nič ne poje. Sestre so seveda gonile svoje in vsi so me čisto napsihirali (kao da je moja krivda, da otrok hujša) in smo zarad opazovanja teže ostale še en dan dlje v bolnici. Domov sem prišla čisto panična in v strahu za svojo miško, da je lačna....
Seveda je bila lačna, ker je samo spala, niti energije za jokati ni mela več... Dobesedno bi mi shirala (pa naj kdo reče, da bo otrok že jokal, če bo lačen. Naša je živ primer, da bi mi v spanju lahko shirala). Še zdaj bi se jokala, ko se spomnim na to. In sem rekla konec tej agoniji z neuspešnim dojenjem, če pač ne zna sesat, niti nima volje.... In smo pristali na AM. V trenutku se je popravila, začela rediti in postala dobrovoljnejša.
Nikoli si nisem mislila, da me bodo zaradi dojenja spravili skoraj v depresijo in da sem se še pravi čas pobrala in dala otroku AM. Načrpala si pa nikoli nisem dovolj, čeprav se je mleko delalo in mi na začetku kar teklo po majčki. Črpalka mi enostavno ni znala potegniti. In kakšno opcijo sem imela? Naj pustim otroka lačnega na račun dojenja? To dojenje se toliko promovira in potem sploh rade pametujejo kake perfektne mlekarice, ki pravijo: pristavljaj, pristavljaj... Kaj, a naj 24 ur sedim tu na sedežn in jo dojim, ona pa bo vseeno hirala zraven???
Mislim, da otroček rabi zadovoljno mamico in bo zadovoljen tudi on. Ne pa napsihirano in deprimirano razvalino, ki jo je okolica prisilila, da si misli, da je slaba mati, če ne doji.
Te popolnoma razumem, saj je bila pri meni zelo podobna zgodba. Je bil pa vsaj en pameten pediater v P, ki mi je povedal, da je dodajanje umetne hrane nujno, če ne bo naša princeska hujšala, postala vedno bolj zaspana, s tem bo še manj jedla ... in začaran krog, ki si ga ti doživela, je tu.
Moram reči, da nisem vedela, da nas je tako veliko mam, ki imamo težave z dojenjem. Ravno zato, ker sem bila prepričana, da dojenje tako 99% ženskam steče brez težav, sem se še toliko bolj sekirala, saj sem se počutila kot neka "outsiderka" iz drugega planeta ... težko se je otresti občutkov nesposobnosti. Še posebej, če neuspešno dojenje sledi CR. Po glavi so mi hodile misli: Roditi je nisem mogla, dojenje nama ne gre ...  . V glavnem hvala vam babuške za podporo  , saj tako vem, da pa vendarle nisem edina, ki sem se trudila dojiti, pa resnično ni šlo ... in to ne zato, ker bi se premalo trudila, premalo dodajala, si premalo črpala ... ampak ker pač ni šlo zaradi spleta okoliščin. Naši zakladki pa bodo kljub AM zrasli v zdrave in srečne otroke. 
|
|
|
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
Vendar je pomoje to bolj povezano s 4 zobki, ki zgoraj napihujejo dlesen. Z uspavanjem pa nisva imela nikoli nobenih problemov, ker je že iz P navajen, da gre po vsakem obroku za pol urce v posteljo, zbujen ali speč. 
zraven dobivala AM. Že v bolnici sem se na vse načine trudila, da bi vzpodbudila nastajanje mleka, da bi jo lahko samo dojila. Doma, kjer ni bilo grdih pogledov nekaterih medicinskih sester, sem še bolj poskušala (skos sem jo pristavljala, vmes še črpala, masirala dojke, pila čaj za dojenje...)...mleka pa je bilo vse manj (sigurno, ker nam je patronažna posodila tehnico, da sem jo po vsakem podoju lahko stehtala). Tako da sem po enem mesecu obupala, ker na koncu mala že sploh ni hotela več zagrabit bradavice, je jokala kot bi jo iz kože dajali. 
Sedaj mi je G predpisala tablete Tametil, ki bi naj vspobudile nastajanje mleka, pa bomo videli. Vem, da bi bila najboljša stimulacija sesanje dojenčice, toda kaj, ko po enem vleku znori, ker ne dobi nič mleka. Tako da sem sedaj samo na črpalki - se včasih počutim kot molzna krava 
. Kakšen teden, dva ali max tri se bom še trudila, toda če ne bo večje količine mleka, bom pač nehala. 
