biba77
|
Drage moje , prav je, da se tudi jaz oglasim. Kot je ze marsikatera napisala, tudi jaz se kar redno prebiram ZO forum, a vam moram priznat, da nimam prave volje za pisat. Najbolj zaradi teh resnicno neprijetnih slabosti , ki me pestijo ze 6 tednov, potem pa je tukaj se ... ne vem ... kot nekak obcutek krivde . Ker sama sem in ve se niste. Ker vem, kako sem sama sprejemala besede punc, ki jim je uspelo, jaz pa sem ostala tukaj (res sem se za njih veselila, a roko na srce, pri vsaki sem si mislila, kaj mi koristijo lepe in prijazne besede, ce pa nama ne uspe). In zdaj, ko nama je uspelo, sem nekako v dvomih ... Pisati ali ne... Vse sem vas vzljubila in vsaki zelim najmanj eno zlato dete (oz. toliko kot jih same zelite), vendar sem tako nemocna . In, nasa Anitka!!! Kolikokrat pomislim na njo in... kolikokrat sem sama pri sebi resevala podobne krize. Zahvalna sem, da nikoli ni bilo tako hudo, a vseeno... Vse smo (bile) na preizkusnji... In, za tiste, ki drugace dozivljate besede bodocih mamic: Ko zagledas tisti plus , mu pravzaprav tezko verjames, da je resnicen. In komaj kak dan kasneje zacnes plavati v oblakih . Midva sva sedaj oba visoko, visoko ... (in upam, da nama bo dano do konca 9 meseca) in naj vam povem, da boste vse prisle za nama. Vse boste nosecke in mamice in ... tolikokrat se spomnim na vas: na tiste, ki vas poznam osebno,... na tiste, ki vas le "berem",... na tiste, ki ste pred mano postale nosece (nekatere sedaj ze mamice) in vas sedaj bolje razumem. Nikar ne obupajte, drage cakajoce!
_____________________________
Kjer so bibe, bauci in miške doma... http://biba77.moj-album.com/
|