nejcko
|
Cofek, moj prejšnji post sploh ni letel nate osebno, ampak sem pisala čisto na splošno. In ker si spraševala, kako bi me reagirale, sem ti pač odgovorila - jaz se vedno obrnem na svojega otroka, za ostale me ne briga toliko, niti za starše, kako reagirajo ... jaz pač mojemu povem, da je situacija taka in taka in da bo tako ali tako - pa naj se potem sam odloči. Je pa spet tako, da pride do nešteto različnih situacij in pač v vsaki malo drugače človek reagira, ker ne moreš povsod po istem ključu. Bi se pa na tem mestu strinjala z Nalin; jemanje igrač je nekaj tako vsakdanjega med otroki, da je delanje kakšne panike okoli tega brez pomena. Tudi scufali in zravsali se bojo (sploh fantje) med seboj še ničkolikokrat. Brez tega pač ne gre, to je del razvoja, drugače sta pa res lahko kar doma. je pa tako, da so si otroci tudi karakterno zelo različni. Tvoj je očitno bolj plašne sorte, ampak se bo mogel naučiti postaviti zase. Slej ko prej. Mogoče bo do tega prišel šele v šoli, mogoče še kasneje ... ampak do takrat se tebi lahko že zmeša, kolikokrat se mu bo storila krivica. Imaš pa bolj šarf in samozavestne otroke (ala moj sin). Jaz ga pač vzgajam po svojih najboljših močeh in moram priznati, da nam čedalje bolj uspeva. Letos bo star 7 let (ja, vidiš, kako dolgo traja ) in se da že zelo dobro delati z njim. Tudi sam se je začel izogibati konfliktom. Paa ne zato, ker bi ga jaz vsakič, ko je koga udaril, odvlekla domov, ampak zato, ker sem se vedno z njim pogovorila, mu dala na izbiro ali-ali, mu pokazala, kaj in kako se obnaša v družbi ... torej nisem ga izločala, ampak sem ga skušala vzgajati "znotraj sveta", katerega del je in bo. Torej ta mama iz tvojega primera, če bi svojega sina odstranila, ne bi naredila nič pametnega. Tvoj bi zmagal in bi svet videl kot nekaj, kjer se mu nič hudega ne bo nikoli zgodilo, da bodo drugi poskrbeli zanj, oni drugi fantek, pa se ne bi naučil sodelovanja. Ker doma - s kom naj sodeluje? Zdaj sicer težko sodim, koliko je oz. ni reagirala njegova mama, ampak za vaju je konec koncev to brez pomena. Jaz bi na tvojem mestu, če bi videla, da se stvar nikamor ne premakne, svojemu sinu rekla, ali: - glej, fantek bi se rad igral s to igračko. Mu jo posodiš? Daj no, on ti bo pa kaj drugega. ali - lej, ta fantek se noče igrati s tabo, ne jeziva ga več, in pojdiva midva na uno gugalnico. S tem bi svojemu otroku dala vedeti, da on ni naredil nič narobe, da pa se je najpametneje izogibati konfliktnim osebam Saj jaz se tudi odstranim, če mi nekdo teži. Ker vem, da se tečnobe redko odstranijo same
|