Vijoličarka
|
Treba je upoštevati, da je ustanovitev neke nove celice v njihovi hiši, tudi za tašče in taste stres. Kar naenkrat na svojem niso več 'popolnoma na svojem' in iritira jih vse mogoče. Po svoje so še slabši, kot otroci, kajti najprej mislijo samo na to, kako fino bo, da bodo mladi doma, potem pa jih preseneti realnost. Ni nemogoče, ampak redki so, ki se zavedajo, kje so meje in kaj je zdaj drugače. Pogosto se tudi zgodi, da so ljubosumni, ker so oni pač stari, mladi pa so na začetku vsega tistega, kar se je njim zdelo najlepše. Da je tvoja tašča tip, ki se muli, niti ni tako bistveno, kot je bistveno, kakšna je njena življenjska filozofija. Če se ona zaveda, da del njenega ne bo več 'njeno', da bo mladi par in kasneje mlada družina živela po svoje in vščasih tudi tako, kot njej ne bi bilo všeč, potem ni problem. Če pa ni tip, da bi to zmogla, ampak meni, da je ona prva in edina inštanca, ki določa, kako morajo ljudje živeti, potem ne rinite v nesrečo. Predpogoj za tako bivanje je tudi ločen vhod. Absolutno! Vnaprejšen dogovor o vseh mogočih malenkostih, od delitve stroškov dalje... Tudi moja tašča načeloma ni slaba ženska. Ampak za obe je bolje, da sva lepo narazen. Ona namreč je prva in edina inštanca, ki določa, kako morajo ljudje živeti. Ljudje morajo uporabljati tisto zobno pasto in zobno ščetko, kot ona in prav tolikorat na leto, kot ona, morajo očistiti okna... Vsi drugi ljudje, kaj šele snahe... Kakorkoli, sama sem se odločila za 'na svoje', pa čeprav me je stalo to precej odrekanja in tudi nekaj let 'življenja'.
_____________________________
When you stand before God, you cannot say "but I was told by others to do thus" or that "virtue was not convenient at the time."
|