Andromeda
|
IZVIRNO SPOROČILO: innes4 No pa da opišem svoj primer...s partnerjem in 7mesečnim fantkom živimo v stanovanju z mojo mami, zraven živi tudi moj brat, s katerim ni nobenih problemov...največji problem tu je moja mami in njeno vtikanje v vzgojo in v vse kar se tiče mojega sina.. Naprimer...sama sem se odločila, da bo moj sin čimveč na tleh, da se čim bolj gibalno razvije, ona pa kupi stolček za hranjenje (ki ga drugače imam, unega za priviti na mizo), zato, da ga bom lahko imela v stolčku ko se bom "rihtala" v kopalnici, ali kaj drugega počela ko sem ji povedala, da je moj sin lahko na tleh in ga ne mislim omejevati s stolčki, je bila užaljena. Ona kuha kosilo za nas in tudi za malega (čeprav sva se že večkrat zmenili, da kuham sama) in tudi sama odloča kaj bo na meniju...jaz ji rečem, naj mu trdo skuha rumenjak, ona pravi da ga bo skuhala v juhici...ko ji rečem, da me ne posluša, se začne jeziti, da ne bo več kuhala in nevem kaj še vse...ji rečem, da prav, da bom kuhala sama tako kot sva bile zmenjene že velikokrat in naj pri tem vztraja in ne, da pridem v kuhinjo in se za malega že kuha pa mi pribije, da bo bogi revež jedel samo iz konzerve gre ven iz kuhinje in mi reče da sem opica mislim, ženska stara 44 let....meni je to totalno otročje!!! Pa še en primer...ko se moj partner igra s SVOJIM sinom, se pač igra tako po moško, ga obrača mal na glavo,...mali pa se smeji...ona to vidi in se začne zgražati kako je bogi otrok in kaj mu dela,...mislim halo, sej je njegov ati, saj mu ne bo delal kaj kar bi mu škodilo, pač tako se on z njim igra in v tem ni nič slabega!! No pa še zadnji primer, ker če naštejem vse bo predolg "roman"...malemu nočem več pasirati, ker že sam lepo grize in mu ni problema tako jest...pa zadnjič ni hotel jesti, ker mu ena od zelenjave v kosilu ni odgovarjala, pa začne mami težit, da naj mu spasiram...sm vztrajala pri svojem, potem pa ga ona popoldan hrani s skuto (pasirano) in mu v pričo mene pravi...ja to je velik bolše jesti,ane, ker je tako lepo spasirano, gre lažje po grlu...in se zraven prav hinavsko nasmiha Vem da je najboljša rešitev spakirati in iti na svoje, ampak sedaj začenjamo urejati papirje, ker bova z mojim gradila, gradnja pa vemo vsi, da se lahko zelo zavleče....jest pa niti nevem kako naj z njo zdržim še kak mesec, kaj šele do konca gradnje...ker pa vem, da mi drugega trenutno ne preostane, pa bi rabila kakšen nasvet, kako naj se z njo pogovorim, kako naj ji dopovem, da je to moj sin in ne njen...ker ona se ne zaveda, da je ZELO naporna, čeprav ji to velikrat povem...je pa človek ki hitro zameri (saj ne za dolgo, ampak spremeni pa nič), in niti približno ne prenese kritike... vsakega nasveta bom vesela Kaj naj rečem? Otrok je tvoj in od moža, ne pa od tvoje mame. Predvidevam, da je nadvse dominantna oseba, si vse dovoli, med drugim tudi vtikanje v tvjo družino. Temu boš morala narediti konec, jasno ji povej, ne glede na to, da se hitro užali da je ta otrok tvoj in bo tako kot boš ti rekla in ne ona. S svojo užaljenostjo pa vrši čusvten pritisk nate in le še bolj manipulira s tabo. Čudno, da se rtudi tvojemu možu še ni odpeljalo in ji ni povedal svoje, ko se tako vtikuje v igro med njim in dojenčkom. Zakaj pa dovoliš, da vam kuha? S tem ji daš le še dodaten razlog, da te ima še vedno za nesamostojno deklico. In na žalost je v teh primerih selitev na svoje (pa magari v najem ali pa za začetek nakup manjšega stanovanja in kasneje gradnja) edina realna rešitev problema.
|