Lenck
|
Če gre za malo pozornost v zahvalo, že, sicer pa jaz ne razumem, kaj velikega bi moral podariti, ker ti nekdo nekaj posodi. Sklepam namreč, da si navadno posojamo ljudje, ki tako pač prebrodimo vse, kar bi sami težko. In ob tem se pač ne morem iti še preseravat in kupovati nečesa velikega. Jaz pričakujem prvo bebo in ker nimam sorodnikov, fant pa tudi ne, sva bila zelo vesela, ko je edina prijateljica, ki je pred kratkim rodila, omenila, da bi nama lahko posodila kakšno stvar. Hvalabogu, ker sem že težko seštevala, kako bo šlo vse skupaj. Je pa tako, da seveda tu nekako računamo na iskrenost: če posodiš, potem ne šimfaj, da se je obrabilo ali nevemkaj. To moraš vedeti, ko ponudiš, vsaj jaz mislim tako. Vem tudi, da prijateljica ne pričakuje, da bova zdaj pa midva njim kupila nekaj velikega, ker ve, da pač nimava veliko. Kako malo presenečenje, ropotuljico za malega ali rožico za v stanovanje, recimo, pa tako rada podarim, ampak ne, ker mi pogosto kaj posodita ali mi ona recimo podari svoja oblačila, ki njej niso več ok ali prav, ampak, ker ju rada obdarim. Kar bi, tudi, če mi ne bi podarila nobenega od krasnih puloverjev, ki jih sedaj jaz nosim, in tudi, če mi ne bi ponudila pomoči sedaj, ko mi pričakujemo dojenčka. Kot je tudi samoumevno, ker vem, da kmalu planirajo drugega, da bova potem midva lahko kaj posodila ali podarila njim. Pa saj (tudi) zato so prijatelji, ali pač?
|