daša
|
Nisem učiteljica, imam pa popolnoma enako izkušnjo, kot ti.
Pač ni poznal črk, ko je šel v šolo, ga niso zanimale, jaz pa tudi nisem silila. So mu bila pa številko toliko bolj pri srcu in so mu še danes (7. razred).
Nekateri otroci pa znajo že brat ko gredo v prvi razred. No, v glavnem, meni je učiteljica (z ogromno izkušnjami, sposobna, res škoda, da se bo upokojila) nekako konec koledarskega leta, ko je bil v 2. razredu (torej časovno točno tam, kjer je zdaj tvoj) na govorilnih, ko sem vprašala, če je treba kaj delat doma, rekla: " Če imaš čas in voljo, dajta brat. Ne, da bi bi zdaj že problem, ampak zato, da ne bo kasneje." Ampak je poudarila, bere naj VSAK DAN in samo 10 MINUT. Nič več, ker je to čez glavo.
Pa smo brali, katastrofa. Ker mu ni šlo najboljše, je kompliciral že kaj bo bral, tako, da sva večkrat porabila dve uri, da sva se sploh zmenila da bova brala in kaj bova brala. Treba je res izbirat bolj enostavne sestavke, ker se sicer še prej "zamede" in izgubi voljo. V glavnem, če sva brala res vsak dan, je bilo že kar opaziti napredek, kakor en teden nisva, je padel fejst nazaj.
Trajalo je do počitnic, ko mu še kar ni steklo. Na morju sem mu rekla, da če se pa zdaj ne bo naučil, bom morala poklicazi učiteljico, da mu ne bo naročila zvezkov za v 3. razred, ker če hočeš v tretjega moraš znat brat. In je kar naenkrat bral.
Je pa tako, da tudi kasneje in danes nikoli ni rad bral. Domače branje še, bralna značka je že problem. Pa ima sicer v šoli čisto lepe ocene (v glavnem 4 in 5).
To kar mu je učiteljica rekla, mi pa ni všeč. Misli, da se da tudi na bolj lep način.
< Sporočilo je popravil daša -- 11.1.2010 21:32:22 >
|
Natisni
