|
RE: vprašanje za mamice 2, 3 in 4letnikov 17.11.2010 22:01:45
|
|
|
|
izgubljena_ovcka
|
IZVIRNO SPOROČILO: J.L. -kako reagirate, če vašemu otroku vzame drugi otrok NAJLJUBŠO igračo, pa se otrok vaš dere ko vrana? -kako v nasprotnem primeru, če si želi vaš otrok sposoditi igračo od prijateljčka, pa mu je otrok noče dati? - kako jih učite ravnanja v obeh primerih? kaj pa če vašega otrok udari drugi otrok? ga "spodbujate" da naj udari otroka nazaj oz kako naj v tem primeru otrok reagira? nevem kaj je prav. nebi rada da se mi nenehno toži, ko ji nekdo kaj vzame, ali jo udari brez da bi se postavila zase. nevem pa če je prav da otorka spodbujaš, naj drugemo vrne in se ne pusti. kako reagirate ve, oz kako ste poučile in kako reagirajo vaši otroci v tem primeru? Naš bo čez en mesec star 2 in pol. 1. Če je otrok iste starosti se ne vmešavam. Naj poskuša rešit sam. Ne bo vedno mamica tam, da mu bo reševala situacije v katerih se znajde (in to ni situacija v klateri bi šlo za življenje in smrt). Če je otrok, ki mu nekaj vzame precej starejši mu to povem in zahtevam da igračo vrne (na tak način, da to vidijo starši tega otroka). V kolikor jih ni zraven se nekako poskušam znajt (nikoli ne "discipliniram" tujih otrok) na kakšen drug način. 2. Če mu kdo noče posoditi igrače svojemu otroku razložim, da če noče pač noče, ker navsezadnje tega ni dolžan storiti. Naj si najde nekaj drugega za igrat. Tukaj se debata o tem zaključi. Ne more dobit vedno vsega kar želi. 3. Večinoma poskušam čim manj posredovat, otroci se znajo največkrat prav lepo zmenit. Tri sekunde si pulijo nekaj iz rok eden drugemu potem pa vsi popustijo. Svojemu otroku razložim kako je z jemanjem in posojanjem in mu zaupam, da bo to upošteval. In večinoma tudi upošteva. Ob udarcih ni čisto nič drugače. Učimo ga, da če je nekdo nasilen naj se ga izogiba. Ne sme udarit nazaj ker je to enako slabo kot če začneš. Če se nasilneža ne moreš "rešit" ga kratkomalo prideš zatožit, drugega tako ne moreš. Prav tako takoj povedat, če mlati nekdo, ki je starejši, večji, ga ne moreš obvladat. Udarci so pri nas opravičljivi samo če so uporabljeni za name, da uideš človeku, ki te tepe. Nobenega tepeža milo za drago, nobenega "če si ti meni vzel medveda bom jaz tebi žogo za kazen" in podobnih oslarij. Učimo ga, da se znajde sam ampak na "diplomatske" načine. Do sedaj vedno uspe. Zaupam svojemu sinu, sa bo znal rešiti svoje probleme sam in ne bo hodil tožarit za brezveze. Sem vedno v bližini in vem kdaj hoče "potuho", kdaj gre pa zares. Če vidim, da ni neke panike in da bi nekaj rad samo zato, ker to ima trenutno nekdo drug, mu rečem naj se gre lepo sam zmenit. V vrtcu pa stoprocentno zaupam vzgojiteljici, tukaj pa ni debate. Če ji ne bi potem moj otrok ne bi bil tam. Moj sin ve, da kar se v vrtcu dogaja se meni z njo. In spet...nobenih problemov. Ne maram mamic, ki kar naprej "visijo" nad svojimi malčki in jim pridigajo ali socializirajo namesto njih, sprašujejo druge otroke "a posodiš žogo Marjetkici??". Otrok je samostojna osebnost in po parih napakah in dobljenih bunkah na ta račun se bo tudi teh veščin naučil. če mu bomo pa venomer dihali za ovratnik ga bomo hudo prikrajšali za te nauke!
|
|
|